Predstavniki vlade so namreč v torek napovedali več sprememb zakonodaje, s katerimi želi vlada omogočiti učinkovitejše zagotavljanje varnosti na varnostno tveganih območjih. Na področju zagotavljanja varnosti so med drugim napovedali učinkovitejšo ureditev vstopa policistov v tuje stanovanje ali druge prostore, izvedbo varnostnih akcij, odstranitev osebe s kraja, če krši javni red, policija pa bi lahko zahtevala takojšnje zaprtje lokala in prekinitev zbiranja, če bo prišlo do kaznivih dejanj.
Po mnenju predavatelja na Evropski pravni fakulteti in sodelavca Fakultete za varnostne vede Tomaža Časa je policija v zadnjem času že dokaj ustrezno ukrepala, v nekaterih primerih pa potrebuje dodatna pooblastila, predvsem v smislu preventivnega delovanja za preprečevanje nasilnih dejanj. Pri tem ne misli le na območja, kjer prebivajo Romi, pač pa vsa območja, kjer je prišlo do ogrožanja, je dodal.
Meni, da bi morala imeti v takšnih primerih policija možnost, da se odloči za pregled takšnega območja, tudi do pravice vstopa v tuje stanovanje, hišne preiskave in zasega predmetov. Spomnil je na primere, ko je prišlo do streljanja, pa je policija čakala na odredbo preiskovalnega sodnika, da je lahko vstopila v prostor. “Ali naj čaka še eno uro ali dve uri ali cel dan, da je to napisano,” se je vprašal Čas in dodal, da bi morali imeti v takšnih primerih policisti možnost, da vstopijo v stanovanje brez odredbe.
Prav tako bi bilo po njegovem mnenju treba urediti možnost, da bi policija zlasti pri kršitvah javnega reda in nekaterih drugih prekrških lahko ukrepala po uradni dolžnosti. Trenutno je namreč za pregon potrebna prijava, kar je po Časovem prepričanju nepravilno urejeno.
“Druga stvar pa je, kako potem drugi organi odreagirajo, ko dobijo od policije prijavo,” je dodal Čas, pri čemer je imel v mislih tožilstvo in sodstvo. “Veliko težavo vidim v tem, kakšen je epilog vsega tega, kar policija naredi,” je dodal.
Spomnil je, da je bila do leta 2006 tudi za prekrške v povezavi z nasiljem, pretepanjem in ogrožanjem predvidena zaporna kazen. “Včasih je policija lahko tako osebo prijela, jo pridržala do uradnih ur sodnika za prekrške, ki jo je potem tudi kaznoval, odredil zapor in je ta oseba šla direktno v zapor, danes pa začne teči postopek in ko pride ta oseba pred pristojni organ, že pozabi, zakaj je sploh prišla tja,” je dejal.
Ukrepi, ki jih je napovedala vlada, so po njegovi oceni pravilno zastavljeni, bo pa treba o njih temeljito razmisliti in določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko izvajali. Zagotovo bo treba določiti varovalke in predpisati stroge pogoje, kdaj bo uporaba takšnih ukrepov mogoča. Policija mora namreč imeti vedno pred očmi tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je še poudaril Čas.
V soboto je po napadu umrl 48-letnik. Policija je v zvezi s tem priprla 21-letnika, sicer pripadnika romske skupnosti. Dogodek je zaostril že tako napete odnose med romsko in neromsko skupnostjo na jugovzhodu države. Vladni predstavniki s premierjem Robertom Golobom na čelu so na torkovi izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto med drugim napovedali sprejetje posebnega zakona, imenovanega po v sobotnem napadu umrlem Alešu Šutarju. Zakon bo posegel bo v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, ukrepi pa bodo med drugim prinesli dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, zaostritev kaznovalne politike za povratnike, omogočenje izvršb na socialne pomoči in lažji zaseg premoženja neznanega izvora.
Vir: STA
