Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), objavljenih v orodju Sušomer minuli četrtek, večina regij glede na podatke obdobja 1991-2020 beleži največji vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta. Tako v večini regij po državi trenutno beležimo zelo sušne razmere, medtem ko pa so na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico izjemno sušne razmere površinskega sloja tal.

“Glede na navedeno ocenjujemo, da bo zaradi suše prizadeta cela Slovenija. V primeru nadaljevanja pomanjkanja padavin se lahko zgodi, da pričakovanih pridelkov ne bo,” so navedli na KGZS.

Izpostavili so, da so se letošnja suša in višje temperature pojavile zelo kmalu in da bodo ti ekstremni sušni pojavi močno vplivali na višino rasti poljščin, saj fotosinteza preneha, ko so temperature višje od 30 stopinj Celzija. V primeru nadaljevanja tako ekstremnih pogojev bodo pridelki sadja, hmelja, koruze in drugega zelo zmanjšani in manj kakovostni, so opozorili.

Kot je na popoldanski novinarski konferenci glede znakov posledic suše na poljščinah dodatno pojasnil direktor KGZS Martin Mavsar, v zadnjem mesecu primanjkuje približno od 50 do 150 mililitrov padavin, ki bi omogočile normalno rast in razvoj kmetijskih rastlin.

“Zahodni del Slovenije je bolj prizadet kot vzhodni del. To vidimo tudi iz podatkov, ki smo jih prejeli, ta razlike je nekje od 20 do 30 odstotkov, ampak generalno gledamo, dežja v zadnjem mesecu dni ni bilo praktično nikjer, razlika je samo v zalogi, ki je nastala v v zgodnjespomladanskem času,” je pojasnil.

Dejal je, da so pridelovalci zaznali manjše pridelke pri ječmenu in pšenici, na koruznih posevkih pa je opaziti sušenje rastlin in zvijanje listja.

O stanju pri trajnih nasadih pa je izpostavil, da sadje trenutno ne pridobiva na debelini in da povečano sončno sevanje spodbuja nastanek ožigov na plodov, kar bo vplivalo na kakovost in količino pridelka.

“V takšnih ekstremnih primerih visokih temperatur in pomanjkanja vode se velikokrat zgodijo idealne razmere za razvoj določenih škodljivih organizmov in plevelov, zoper katere velikokrat nimamo sredstev, da bi se lahko dostojno ubranili in seveda tudi na tem področju lahko pričakujemo dodatno škodo,” je poudaril. Po Mavsarjevih opozorilih se suša odraža tudi v gozdarstvu, saj se divjad, ki ne najde hrane v gozdu, seli izven gozdnih površin in išče hrano izven gozda, ker rabi bolj vlažno listje, katero jim tudi bolj tekne.

Med drugim je po navedbah KGZS zaradi pomanjkanja padavin rast trav povsem zastala. “Pričakujemo, da bodo posamezne vrste trav začele hitro prehajati v generativno razvojno fazo, kar bo imelo negativen vpliv na kakovost voluminozne krme. Pridelek zelinja bo nizek in slabe kakovosti ali pa ga sploh ne bo,” so izpostavili.

Za natančnejše podatke o škodi je še prehitro, poleg tega so ekstremne temperature in posledično suša napovedane še za prihodnje dni, tako da se bodo posledice suše na posevkih samo še stopnjevale. Bolj realni podatki bodo znani ob košnjah, žetvah in spravilu pridelkov, so napovedali pri KGZS.

Stanje posevkov in nasadov sicer spremlja javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS, ki pridelovalcem vseskozi tudi svetuje glede možnih ukrepov, kako blažiti posledice suše.

“Poudarek je na čim večji skrbi za povečanje humusa v tleh z organskim in zelenim gnojenjem, ustreznemu kolobarju ter stalni pokritosti tal. Poudarjamo tudi ustrezno izbiro kultur in sort, optimalno prehrano rastlin ter kakovostno obdelavo tal – večkratno plitvo rahljanje tal, strniščna obdelava tal, razbijanje plazine, globoko podrahljavanje, konzervacijske obdelave tal in drugo,” so navedli pri KGZS.

V sušnih razmerah svetujejo plitvo mehansko obdelavo tal, v posevkih, ki so zapleveljeni, pa dosledno odstranjevanje plevelov. Prav tako svetujejo obvezno valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi, v sadovnjakih in vinogradih pa priporočajo redno mulčenje ali košnjo v zatravljenih nasadih oz. plitko obdelavo tal v obdelanih.

Za blažitev vpliva suše svetujejo škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin, priporočajo tudi dodajanje pripravkov s kalijem, saj ta uravnava vodni režim rastlin.

Po opozorilih KGZS je treba poskrbeti tudi za zagotavljanje čiste pitne vode živalim. “To je velikokrat boljša rešitev kot marsikatera paša, kajti živina lažje preživi, če ima vsaj pitno vodo, tudi če jim mogoče malo manjka paše,” je pojasnil Mavsar.

Glede državnih mehanizmov pomoči je opozoril na razpise za spodbujanje uvedbe namakalnih sistemov in uveljavljanje višje sile pri določenih ukrepih kmetijske politike.

“Pridelovalci in strokovnjaki javne službe kmetijskega svetovanja dobro poznajo, kaj lahko kmetovalci ob določenih okoliščinah tudi uveljavljajo in na tem mestu bi prosil, da gresta tako ministrstvo kot pristojna agencija tukaj naproti in pomagata, da če tudi določen ukrep ne bo ravno v celoti izveden, se na nek način tudi to odobri in da se spusti ta višja sila kot splet takšnih okoliščin dalje,” je pozval.

Po napovedih meteorologov z Arsa bi se lahko tokratni vročinski val, ki se je v večjem delu države začel 23. junija, zaključil ta konec tedna, ko je napovedanih nekaj padavin in ohladitev.

Zaradi sušnih razmer je za večji del Slovenije razglašena tudi velika požarna ogroženost naravnega okolja. V več komunalnih podjetjih ob zaznani povečani porabi pitne vode v zadnjem obdobju pozivajo k premišljeni rabi pitne vode, nekatera podjetja, denimo Komunala Ptuj, pa so že uvedla prepoved uporabe pitne vode za nenujne namene, kot je zalivanje zelenic in polnjenje bazenov.

Arso bo nove podatke orodja za spremljanje suše Sušomer objavil v četrtek.