.
.
.
.

Prvič po 10 letih v Sloveniji lani rojenih manj kot 20.000 otrok. Porodov dvojčkov je bilo 340, porodi trojčkov so bili trije

FOTO: Pixabay
Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2018 rodilo 19.585 otrok, od tega 57,7 % neporočenim materam. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,5 leta. Največ deklic je dobilo ime Ema, največ dečkov pa že dvajseto zaporedno leto ime Luka.

Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2018 rodilo 19.585 otrok, od tega 57,7 % neporočenim materam. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,5 leta. Največ deklic je dobilo ime Ema, največ dečkov pa že dvajseto zaporedno leto ime Luka.

Rodilo se je za 3 % manj otrok kot v 2017

V letu 2018 se je v Sloveniji prvič po desetih zaporednih letih rodilo manj kot 20.000 otrok. Rodilo se jih je 19.585: 10.157 dečkov in 9.428 deklic. V letu pred tem, v 2017, je bilo to število višje za 656 ali 3,2 %. Vrednost osnovnega kazalnika rodnosti, ki pove, koliko otrok se je povprečno rodilo v posameznem letu na 1.000 prebivalcev, je bila v letu 2018 9,5 (v 2017: 9,8). Približno enaka vrednost je bila nazadnje izmerjena v letu 2006. 

Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (pri sedanji stopnji umrljivosti in predpostavki, da bo ženska dočakala 49. leto starosti), je v letu 2018 bila 1,61 (v 2017: 1,62). 

Povprečna starost mater ob porodu: 31 let

Povprečna starost mater ob rojstvu otrok je po drugi svetovni vojni vsako leto višja. Največ mater, ki so rodile v 2018, je bilo starih od 28 do 30 let, v povprečju pa so bile stare 31 let. Tiste, ki so v tem letu rodile prvič, so bile stare povprečno 29,5 leta.

57,7 % v 2018 rojenih otrok ni bilo rojenih v zakonski zvezi

Matere 8.293 otrok, rojenih v 2018, so bile poročene, matere 11.292 (57,7 %) v tem letu rojenih otrok pa ne. Prve, poročene, so bile v povprečju starejše, in sicer so bile stare povprečno 31,4 leta. Druge, neporočene, so bile v povprečju stare manj kot 31 let (30,7 leta). Med prvorodnicami so bile razlike v povprečni starosti poročenih in neporočenih manj izrazite (29,6 leta : 29,4 leta).

Očetje otrok, ki se rodijo v posameznem letu, so navadno v povprečju 3 leta starejši od mater teh otrok. Tako je bilo tudi v 2018; stari so bili povprečno 33,7 leta. Osem med njimi je bilo starih 60 ali več let, 47 pa je bilo mlajših od 20 let.

FOTO: Pixabay

In še nekaj zanimivosti o otrocih, rojenih v 2018

  • Na dan se jih je rodilo povprečno 54. Največ se jih je rodilo 5. julija (83) – bil je četrtek –, najmanj, več kot trikrat manj, pa 11. novembra, na Martinovo nedeljo (25). Na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) se jih je rodilo povprečno 58, med koncem tedna (na soboto ali nedeljo) pa povprečno 43. 
  • Največ novorojenih dečkov je tudi v tem letu, že dvajsetem zaporednem, dobilo ime Luka. Največ novorojenih deklic je dobilo ime Ema. 
  •  Porodov dvojčkov je bilo 340, porodi trojčkov pa so bili trije. 
  •  212 mater se je po otrokovem rojstvu poročilo še v istem letu.  
  • 54 otrok se je rodilo prav na rojstni dan svojih mater, 57 pa na rojstni dan svojih očetov. 

Kako se je v daljšem obdobju spremenilo rodnostno vedenje?

Primerjava rodnostnega vedenja v daljšem časovnem obdobju nam pokaže, da se je v Sloveniji najizraziteje spremenilo rodnostno vedenje mlajših žensk.

Pred petdesetimi leti so največ otrok rodile najmlajše ženske (20–24 let), najmanj pa najstarejše (40–44 let). V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je to spremenilo: rodnost se je predvsem med najmlajšimi (20–24 let) začela zniževati. V letu 1968 je tako 1.000 žensk, starih 20–24 let, rodilo 160 otrok. Vrednosti tega podatka so v naslednjih letih še naraščale in vrh dosegle v letu 1979 (180 otrok), od takrat do zdaj (2018) pa so se zmanjšale na četrtino (43 otrok). Rodnost med ženskami, starimi 30–34 let, se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela dvigovati in se do zdaj več kot podvojila. Med ženskami, starimi 35–39 let, je zdaj nekoliko višja kot pred petdesetimi leti.

Rodnost žensk je v zadnjih desetih letih v Sloveniji najvišja (in tudi približno enaka) med ženskami, starimi 25–29 let in 30–34 let, ter bistveno nižja (in podobna) med ženskami, starimi 20–24 let in 35–39 let. 

FOTO: SURS

Naravni prirast v 2018 negativen

Naravni prirast je bil v Sloveniji tudi v letu 2018 tako kot v letu 2017 negativen. Umrlo je 20.485 prebivalcev, rodilo se jih je 19.585. Naravni prirast je tako znašal −900 oseb.

BESEDILO: SURS

Close Menu