Na prijavno točko so v letu 2019 prejeli 521 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu so ugotovili, da je bilo med njimi 305 primerov tudi po njihovi oceni nezakonitih. Porast števila prijav in domnevno nezakonitih primerov prav tako beležijo tudi pri prijavah sovražnega govora na internetu.
Posnetki spolnih zlorab otrok: vnovič porast deleža najmlajših žrtev
Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. V primerjavi z letom 2018 se je občutno povečalo tako število prijav kot tudi nezakonitih primerov. Ta porast pripisujejo zlasti intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave na spletno točko. Sporne primere so posredovali v pregled in obravnavo Policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale – najpogosteje je bilo to na Nizozemskem in v ZDA.
Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke stare od 7 do 10 let, zaznali pa so tudi ponovni porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari od 0 do 6 let. Slednjih je bilo 20 % vseh (leta 2018 jih je bilo 14 %, leta 2017 pa 8 %).
Še porastel je tudi delež posnetkov, ki so prikazovali hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 61 % (lani 55 %). Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.
Največ primerov sovražnega govora proti prebežnikom
Uporabniki spleta so lani prijavili 773 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto prej, po njihovi oceni potencialno kaznivih pa je bilo 90 primerov oziroma 55 več kot lani. Na Policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.
Pri primerih, posredovanih Policiji, je šlo najpogosteje (v 42 % primerov) za sovražni govor na osnovi nestrpnosti do prebežnikov. 23 % primerov so predstavljale prijave nestrpnega govora proti pripadnikom islamske veroizpovedi. Omenjeni kategoriji se v veliki meri prepletata in če bi deleže sešteli, bi obe kategoriji skupaj dosegli skoraj dve tretjini (65 %) vseh primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora. Enajst odstotkov primerov se je nanašalo na nestrpnost v povezavi s političnim ozadjem.
Med vsemi prejetimi prijavami, ki so v letu 2019 prispele na Spletno oko, je bilo sicer 35 % takih, ki so jih opredelili kot družbeno nesprejemljiv sovražni govor, 36 % primerov je predstavljal žaljivi govor, 13 odstotkov primerov pa so ocenili kot domnevno nezakonit sovražni govor. Največ prijavljenih vsebin se je nahajalo na družbenih omrežjih, nekaj manj na novičarskih portalih, nekaj pa tudi na forumih.
Vir: spletno-oko.si
