Marsikdo je mnenja, da luna močno vpliva na življenje, med drugim tudi na rojevanje. Med luninimi menami in številom rojstev pa vendar naj ne bi bilo pomembne povezave. Verjetnost, da se otrok rodi ob polni luni, je skoraj takšna, kot da se rodi na katerikoli drug dan.
Kaj kažejo statistični podatki za Slovenijo?
Na Statističnem uradu (SURS) ne spremljajo porodov glede na njihov začetek, temveč glede na njihov konec. Vedo torej, na kateri dan in ob kateri uri se je otrok rodil, ne pa tudi, kdaj se je porod začel.
V zadnjih petih letih se je v Sloveniji rodilo 102.000 otrok ali povprečno 55,8 na dan. Eden več na dan od tega povprečja je bil rojen ob polni luni ali ščipu – 56,8 otroka, dva več ob zadnjem krajcu – 58 otrok, dva manj pa ob prazni luni ali mlaju – 53,9 otroka, ter eden manj ob prvem krajcu – 54,8.
Podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) da je v sedanjem času dobra četrtina porodov sproženih ali pa gre za načrtovane carske reze. Ker je bilo pred 60 leti takih porodov bistveno manj, so na SURSU analizirali statistične podatke o porodih med letoma 1954 in 1959.
Kaj kažejo številke?
Takrat je bilo še 38 odstotkov vseh otrok rojenih domačem okolju. Do leta 1965 je delež doma rojenih otrok upadel na 10 odstotkov, do leta 1975 pa na 1 odstotek, in tako velja še danes. Med letoma 1954–1958, se je v Sloveniji rodilo 154.000 otrok ali povprečno 84,2 na dan. Podatki o dnevu rojstva so na voljo za nekaj več kot 139.000 otrok.
Na dan se je torej rodilo 76,3 otroka. Povprečno prav toliko (76,1) se jih je rodilo na dneve s prazno luno (mlajem). Na dneve s polno luno (ščipom) se jih je pred 60 leti rodilo povprečno 75,5, torej celo manj kot povprečno na katerikoli drug dan. Povprečno največ otrok je bilo v omenjenem obdobju rojenih na dneve z zadnjim krajcem: 78,2. Na dneve s prvim krajcem pa se jih je rodilo povprečno 73,7.
Do konca šestdesetih let so bila rojstva precej enakomerno razporejena po vseh sedmih dnevih v tednu. Na vsak dan v tednu je bilo od 1954 do 1958 rojenih povprečno od 13,9 odstotka do 14,8 odstotka otrok; povprečno največ se jih je rodilo na nedelje.
Ob tem smo opazili tudi to, da so bila rojstva v tistem času oz. do konca šestdesetih let precej enakomerno razporejena po vseh sedmih dnevih v tednu. Na vsak dan v tednu je bilo namreč v obdobju 1954–1958 rojenih povprečno od 13,9 % do 14,8 % otrok; povprečno največ se jih je rodilo na nedelje.
Rojeni glede na dan v tednu
Podrobnejše podatke o rojstvih glede na dve v tednu najdete TUKAJ.
Prve opaznejše razlike med števili rojstev ob koncih tednov in števili rojstev na dneve od ponedeljka do petka so se pojavile po letu 1970. Po letu 1980 so se te razlike začele večati. Od otrok, rojenih v zadnjem obdobju (2014–2018), se jih je povprečno največ rodilo na petke (15,8 %), najmanj pa na nedelje (11,3 %) in sobote (12,1 %).
Če povzamemo:
Lunine mene po ugotovitvah SURS ne vplivajo bistveno na čas rojstev otrok in s tem na število rojstev v posameznem dnevu, opaziti pa je, da postaja v zvezi s tem v zadnjih letih odločilnejše, na kateri dan v tednu se zgodi porod. Tudi zato, ker se več sproženih porodov in načrtovanih carskih rezov zgodi med tednom kot ob koncu tedna.
VIR: Statistični urad Republike Slovenije
