Tanja Fajon je prva ženska na čelu SD, delegati stranke pa so ji danes podelili drugi mandat. Vodenje stranke je začasno prevzela maja 2020 po odstopu Dejana Židana, oktobra istega leta pa je na kongresu dobila prvi polni mandat predsednice.
Fajonova je v izjavi za medije po vnovični izvolitvi na mesto predsednice stranke ocenila, da ji je podpora, izkazana na kongresu, utrdila položaj, kar da je pomembno, da stranka “enotno stopi na pot”. Glede na prejete glasove pa je jasno, da Fajonova povsem enotne podpore delegatov na današnjem volilnem kongresu le ni dobila. “Ne želim biti absolutna vladarka in rada sprejemam kritike,” je ob tem ocenila. Veljavno je danes o predsednici glasovalo 370 delegatov, podporo ji jih je izrazilo 329.
Tako meni, da bo morala vložiti še dodaten napor, da prepriča tudi tiste, ki ji danes morda niso zaupali. Zatrjuje pa, da je v dveh letih vodenja stranke marsikaj spoznala, predvsem pa uspela pogledati v njeno drobovje. Tako izpostavlja, da gre za veliko stranko, ki v svojem imenu nosi besedo demokracija, kar pa po njenih besedah pomeni, da lahko vsak pove, kar misli. A je ob tem večji izziv vsa ta mnenja dati na “skupni imenovalec“, pravi Fajonova. Zato ocenjuje, da je SD med strankami, ki jo je zaradi velikosti in raznolikosti mnenj najtežje voditi.
Z mesta glavnega tajnika SD pa se poslavlja Dejan Levanič, nasledil ga bo sekretar SD Ljubljana Klemen Žibert. Ta je v svoji predstavitvi pred glasovanjem kot cilj napovedal stranko na naslednje državnozborske volitve popeljati brez dolgov.
Podpredsedniška mesta so delegati podelili vodji poslanske skupine SD Janiju Predniku, evropskemu poslancu in dosedanjemu podpredsedniku stranke Matjažu Nemcu, poslanki in podpredsednici DZ Meiri Hot ter generalni sekretarki ženskega foruma Miji Javornik.
Preboj na podpredsedniška mesta tako ni uspel nobenemu od ministrov, ki sta kandidirala, torej ministrici za pravosodje in dosedanji podpredsednici stranke Dominiki Švarc Pipan ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Fajonova takšne odločitve delegatov ne vidi kot nezaupnice, po njenih besedah oba ministra delata “izjemno dobro”, članstvo pa jima zaupa.
Na današnjem 14. kongresu stranke SD na Ptuju se je sicer zbralo več kot 400 delegatov, ki so med drugim izvolili tudi člane predsedstva SD in nadzornega odbora stranke, sprejeli so tudi spremembe statuta. Ena od vidnejših je izvedba volilnega kongresa na vsake štiri leta oziroma najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot je veljalo do zdaj. Ob predlogih statutarnih sprememb se je sicer med delegati vnela burna razprava, kongres pa je nato tudi sprejel sklep, da v naslednjem letu izpeljejo statutarni kongres, na katerem bi obširneje razpravljali o spremembah statuta.
Razprava se je vrtela tudi okoli razočaranja nad rezultatom na aprilskih volitvah v DZ in nadaljnji poti stranke. Nekaj kritik je med drugim letelo na oddaljenost stranke od terena, zaznati pa je bilo tudi pozive k umiritvi strankarskih trenj in strnitvi vrst. Med Socialnimi demokrati sicer prevladuje pogled, da ima SD program za naslavljanje izzivov v desetletju preizkušenj, ki prihajajo, in ga je tudi prelila v koalicijsko pogodbo, vladi pa s tem dala vsebino.
Dosedanji predsedniki stranke:
1990-1993 Ciril Ribičič
– predsednik Socialno demokratske prenove (SDP), ene od predhodnic SD
1993 Peter Bekeš
– predsednik SDP
1993-1997 Janez Kocijančič
– prvi predsednik ZLSD
1997-2012 Borut Pahor
– predsednik ZLSD in njene naslednice SD (stranka se je preimenovala aprila 2005)
– po 15 letih vodenja ga je junija 2012 porazil Igor Lukšič, Pahor pa je na kongresu napovedal kandidaturo za predsednika republike in na volitvah tudi zmagal
2012-2014 Igor Lukšič
– maja 2014 je odstopil po porazu na volitvah v Evropski parlament
2014-2020 Dejan Židan
– maja 2014 je v. d. predsednika postal po odstopu Lukšiča
– prvi polni mandat je prevzel na kongresu januarja 2015
– oktobra 2018 je dobil drugi mandat
2020-? Tanja Fajon
– maja 2020 je po odstopu Židana začasno prevzela vodenje stranke, oktobra pa je na kongresu dobila polni mandat predsednice stranke
– delegati so ji na današnjem kongresu s 329 glasovi podpore podelili nov mandat na čelu stranke
Tanja Fajon – od presenečenja do stalnice na političnem parketu (biografija) – pripravila Mojca Zorko
Tanja Fajon se z novim mandatom na čelu SD utrjuje kot ena vplivnejših političark na slovenskem političnem parketu. Ko je dobila prvi mandat, je postala prva ženska na čelu katere od tradicionalnih političnih strank. Vmes je postala tudi prva ženska na čelu slovenske diplomacije. Napoveduje modernizacijo in krepitev stranke na terenu.
Fajonova je bila rojena 9. maja 1971 v Ljubljani. Leta 1995 je diplomirala iz novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede, leta 2005 je v Parizu magistrirala iz mednarodne politike.
Poklicno pot je začela že v študijskih letih, leta 1991 kot novinarka na Radiu Glas Ljubljane in nato dnevniku Republika. Pozneje se je zaposlila na RTV Slovenija, kjer je bila od leta 2001 do 2009 dopisnica iz Bruslja.
Komentiranje dogajanja na evropskem političnem parketu je leta 2009 zamenjala za njegovo kreiranje, ko je bila na listi SD izvoljena za evropsko poslanko. Tedaj Fajonova še ni bila članica stranke, kot tudi ne nosilec liste Zoran Thaler, kar je dvignilo nemalo obrvi med članstvom. A oba sta bila na volitvah izvoljena, Fajonova pa je nato zgradila kariero v evropski politiki.
V evropski parlament je bila namreč izvoljena tudi leta 2014, ko je s preferenčnimi glasovi premagala nosilca liste in tedanjega predsednika stranke Igorja Lukšiča. Ta je zaradi slabega rezultata pozneje odstopil z mesta predsednika SD, vodenje stranke pa je prevzel Dejan Židan. Leta 2019 je bila Fajonova uspešna tudi kot nosilka liste SD.
V Evropskem parlamentu je delovala v politični skupini socialistov in demokratov (S&D), v kateri je bila en mandat tudi podpredsednica.
V EP je med drugim delovala v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija, bila aktivna na področju zaščite zasebnosti in varovanja podatkov ter pri prizadevanjih za krepitev svobode gibanja, še posebej v vlogi poročevalke o vizumski liberalizaciji za Zahodni Balkan. Med področji njenega delovanja je bila tudi reforma schengenskega sistema. Leta 2014 je bila poleg Alenke Bratušek in Karla Erjavca tudi kandidatka za evropsko komisarko, a dlje od slovenske nominacije ni šlo.
Ravno v zadnji kampanji pred evropskimi volitvami je naredila še korak naprej tudi v prepoznavnosti v Sloveniji, ko je hodila po terenu, mnogi pa so jo že tedaj videli kot možno naslednico Židana. Ta ji je štafetno palico predal maja 2020, ko se je odločil za odstop, Fajonova pa je oktobra istega leta dobila tudi polni mandat predsednice stranke.
Stranko je prevzela s smelimi ambicijami – popeljati jo do zmage na letošnjih parlamentarnih volitvah. A so načrti precej klavrno splavali po vodi. Ob vstopu novega akterja na slovensko politično sceno – Gibanja Svoboda – je SD dobila le sedem poslanskih mest.
V delu članstva je zato po volitvah vladalo precejšnje razočaranje in nezadovoljstvo, slišati je bilo, da bi mnogi na čelu stranke raje videli poslanca Janija Prednika, ki je Fajonovo izzval že na prejšnjem kongresu. A je po drugi strani Fajonovi uspelo stranko pripeljati v vlado in ji priboriti štiri ministrska mesta.
Fajonova sama je postala prva ženska na čelu ministrstva za zunanje zadeve in podpredsednica vlade Roberta Goloba, Socialni demokrati pa vodijo še ministrstvi za gospodarstvo in pravosodje ter vladno službo za razvoj in kohezijo.
Po njenih besedah so v vlado vstopili z jasnimi ambicijami, z dobrim delom ministrske in poslanske ekipe pa je stranka “zadihala”. Tako je Fajonova danes prepričana, da je SD “pomembna sila družbenih sprememb in postajamo vse močnejši”. V današnjem nagovoru delegatom je tudi zavrnila očitke, da stranka išče svojo identiteto. Prepričana je, da to imajo in da ne bodo klonili zaradi tistih, ki v stranki namenoma ustvarjajo razkole.
Med ključnimi koraki za krepitev stranke med drugim navaja organizacijske spremembe v smeri modernizacije in krepitev moči terenske mreže. “Ambicij ne skrivam, želim si bistveno boljše delovanje, znamo in vemo, da smo sposobni delati bolje,” je prepričana.
Fajonova se je pred časom opisala kot vztrajna, da rada dela in ima rada ljudi, zamere pa da so ji tuje. V prostem času pa se aktivno ukvarja s športom, predvsem tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Poleg slovenščine govori angleščino, nemščino, francoščino in hrvaščino.
