Spletni portal N1 poroča, da so V Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz.
Spletni portal N1 poroča, da so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji.
V Avstriji na Dunaju je bil ponoči zaradi suma na bolezen opičjih koz hospitaliziran nek 35-letnik, so za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdili na avstrijskem zdravstvenem ministrstvu. Dokončna diagnoza naj bi bila po napovedih znana najkasneje v ponedeljek zjutraj, a moški kaže tipične simptome, kot so vročina in gnojni mehurčki po obrazu.
Prvi val epidemije je povzročil največji manko novih diagnoz kožnega melanoma, saj je bilo diagnosticiranih 35 odstotkov manj melanomov kot pred epidemijo, opozarja Onkološki inštitut (OI) Ljubljana, ki spremlja vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Tega manka diagnoz iz leta 2020 še niso nadoknadili.
Avstralske zdravstvene oblasti so danes potrdile prvi primer okužbe z virusom opičjih koz, preiskujejo pa še en primer verjetne okužbe. Oba moška sta se nedavno vrnila s potovanj v Evropi. V četrtek se je vse daljšemu seznamu držav s potrjeno okužbo pridružila še Švedska. O prvih primerih opičjih koz so danes poročali tudi iz Francije in Nemčije.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Najnovejši podatki NIJZ med drugim kažejo, da so se nekateri kazalniki zdravja izboljšali, med drugim umrljivost zaradi samomora, drugi pa poslabšali, denimo stopnja umrljivosti po občinah. Ob tem ne gre zanemariti vpliva pandemije covida-19 na sicer želene trende, opozarjajo na NIJZ.
Kulturni center Ravne na Koroškem obvešča, da današnja predstava odpade.
V Zagrebu že dva meseca razsaja epidemija hepatitisa A, največ okuženih pa je med srednješolci, poroča hrvaški časnik Jutarnji list. Epidemija se je začela z okuženim kuharjem na eni od zagrebških šol, po zagotovilih strokovnjakov za javno zdravje pa je stanje pod nadzorom.
Glede na rezultate testov slovenski strokovnjaki pri enem otroku sumijo, da bi lahko imel hepatitis neznanega izvora, je v izjavi za medije pojasnila infektologinja Mojca Matičič. Kot je dodala, podrobne rezultate preiskav še čakajo, otrokovo zdravstveno stanje pa je dobro. Ob tem je starše pozvala, naj se v primeru simptomov obrnejo na pediatre.
Hepatitis neznanega izvora so doslej potrdili pri najmanj 169 otrocih v 12 zahodnih državah, je v soboto zvečer sporočila Svetovne zdravstvena organizacija (WHO). 17 od teh otrok je potrebovalo presaditev jeter, najmanj eden je umrl, so med drugim še dodali.
