Search
Close this search box.

Sum na prvi primer opičjih koz v Sloveniji

Spletni portal N1 poroča, da so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji.

Kot navaja N1 naj bi se sum pojavil pri moškem, ki se je vrnil iz tujine, vendar so informacije neuradne in nepotrjen.

Tega ne morem komentirati,” je včeraj zvečer za N1 dejal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij. Ali bo sum potrjen, bo znano v danes, še piše omenjeni portal.

Na Če bo sum potrjen, bo o tem javnost obvestil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Inštitut bo danes predvidoma pripravil novinarsko konferenco. Direktor NIJZ Milan Krek je za N1 v ponedeljek zvečer povedal, da uradno o tem še ni obveščen, Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, kjer so opravljali analizo vzorca, pa je dejal, da tega ne more komentirati in da bo v primeru pozivnega rezultata javnost obvestil NIJZ.

Po informacijah N1 bolnika, pri katerem se je pojavil sum na virus opičjih koz, v ponedeljek niso hospitalizirali na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana, iz česar je najbrž mogoče sklepati, da gre – če bo sum potrjen- za blažjo obliko bolezni, še navaja N1.

Zdravstvene oblasti v Severni Ameriki in Evropi od začetka maja beležijo vse več primerov okužb z virusom opičjih koz, zaradi česar se pojavljajo strahovi, da bi se ta bolezen, ki je endemična v delih Afrike, lahko razširila drugod po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali – praviloma z glodavcev in primatov – in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike

Opičje koze so endemične v 11 afriških državah. Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.

Do prenosa okužbe med ljudmi lahko pride ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično.

Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko pride do izpuščajev in ran, ki so občasno tudi boleče.

Inkubacijska doba opičjih koz je praviloma med 6 in 13 dni, lahko pa traja tudi do 21 dni. Najresnejše simptome imajo ponavadi otroci. Vsi svetovni prebivalci, mlajši od 40 let, načeloma niso bili cepljeni proti črnim kozam in so kot takšni bolj izpostavljeni okužbi.

Zabeležene stopnje smrtnosti ob predhodnih izbruhih opičjih koz so se gibale med 0 in 11 odstotki, kar je v veliki meri odvisno od tega, katera različica virusa je bila kriva za izbruh. Znani sta dve genetski različici virusa; ena se pojavlja v kotlini Konga, druga pa v Zahodni Afriki. Geografska ločnica med različicami se nahaja v Kamerunu, ki je edina država, kjer sta bili zabeleženi obe različici.

Vir: N1 in STA

Dogodki