Naporna noč je za nami. V strahu spremljamo kaj se je dogajalo v pretekli noči na Koroškem. Župan Občine Dravograd je na svojem Facebook profilu objavil odprto pismo predsedniku vlade ter predsednici Republike Slovenije. Zapis objavljamo v celoti.
“V vsej tej agoniji je prav, da razmišljamo in podamo predloge za sistemske rešitve, ki se obetajo s spremembo zakonodaje.
Upam in verjamem, da bodo pri predsedniku vlade RS in predsednici Republike sprejete in ustrezno obravnavane.
Odprto pismo predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu in predsednici RS dr. Nataši Pirc Musar, županom prizadetih občin in vsem delodajalcem na prizadetih območjih
Soočamo se z naravno katastrofo, za katero bi težko našli ustrezne besede, ki bi zajele celotno dogajanje, še težje ustrezne pridevnike, ki bi pravilno kategorizirali stopnjevanje nastale situacije. Ujma nacionalnih razsežnosti je zajela vse!
Sistem reševanja in zaščite ob naravnih in drugih nesrečah na terenu deluje, predvsem zaradi posameznikov, ki gredo iz svoje cone udobja (ter varnosti) in dajo od sebe vse, da lahko pomagajo. Gasilci, civilna zaščita, policisti, vojaki in posamezniki, ki vidijo in imajo zmožnosti ukrepati in pomagati so na terenu. Besedica HVALA je premalo. Naj se vam dobrota in požrtvovalnost, tudi na račun lastne varnosti in zanemarjanja svojih družin, povrne z dobrim!
V tem trenutku še vedno dežuje. Glede na napovedi, se naj bi proti večeru stanje umirilo. Ko bo voda odtekla se bo šele pokazala prava slika nastale škode. Trenutni posnetki in fotografije na družbenih omrežjih so grozoviti, voda še prikriva grozote in ko bo le-ta odtekla, se bomo prijeli za glavo in iskali rešitve. Ljudje so izgubili domove, ali pa so bivanjske razmere postal neprimerne, voda je odnesla avtomobile, tovarne so pod vodo, ceste uničene zaradi plazov, mostov ni več. Iskati krivce in razloge kako bi lahko bilo drugače in zaradi koga in zakaj ni – je nesmiselno.
Dejstvo je, da bomo stopili skupaj in rešili nastalo situacijo. Če kaj, smo Korošci in Slovenci optimisti, z vero v boljši jutri in z neprecenljivim sočutjem do soljudi znamo narediti nemogoče.
“Spoštovana ga. Nataša in g. Robert, je že res, da je to pismo naslovljeno na širši krog, ampak apel gre predvsem k vama, ki imata možnost in dolžnost najti rešitev in podati navodila.
V medijih je zaslediti, da bo prišlo do spremembe zakonodaje, da se bodo stroški intervencij in sanacij hitreje povrnili in da se bo s tem omogočilo čimprejšnje ukrepanje in sanacije po občinah. V zakonski spremembi ni zaslediti ukrepanja glede cest. Ker so le te v tem trenutku najbolj kritične (zaradi dostopnosti, oskrbe in sanacij) bodo tudi prve na spisku za sanacijo. Poleg državnih in občinskih cest (za katere naj bi občine sedaj prednostno prejele sredstva za odpravo posledic naravne ujme) imamo še gozdne ceste, ki so nekako siva cona glede vzdrževanja. Ko je potrebno pobrati prispevke za vzdrževanje gozdnih cest pridejo položnice pravočasno do naslovnika, ko pa je potrebno izvesti vzdrževanje pa se ta odgovornost prelaga od enega do drugega naslova. Poleg nižinskih poplav je na Koroškem največ škode na gozdnih cestah zaradi vdorov zemlje in plazov. Pričakujemo da se bo aktivno (s svojimi tehničnimi sredstvi in finančno) v sanacijo nastale situacije vključil tudi Zavod za gozdove (ki je ne le upravitelj ampak tudi velik uporabnik omenjene infrastrukture).
Na Koroškem je ne samo nemogoče potovati med občinami in mesti, še znotraj ulice je otežena mobilnost. Varnost ljudi mora biti na prvem mestu. Zatorej še apel na vse Koroške delodajalce – v kolikor je mogoče iz naslova delovnih procesov, da se v naslednjih dneh ne kliče delavcev na delovna mesta in da se jim omogoči, da sanirajo najprej svoje premoženje in si uredijo bivanjske pogoje. Na delo pa naj pridejo osebe, ki jih ujma ni prizadela in ki imajo možnost na varen način priti na delovno mesto. Zavedamo se, da so podjetja, tovarne, trgovine, … močno poškodovane in veliko (preveč) je lokacij, kjer delovni proces ne more steči. Vseeno pa smo mnenja, da morajo prebivalke in prebivalci najprej poskrbeti za svojo varnost in eksistenco in šele nato bodo lahko kvalitetno pripomogli k odpravi posledic ujme na delovnemu mestu.
G. Robert, prosim za jasna in zavezujoča navodila delodajalcem, ki naj bodo enotna in ne vezana na kolektivno pogodbo, kakšne pravice imajo zaposleni v primeru odprave posledic elementarnih nesreč, koliko dni izrednega dopusta jim pripada. V kvoto izrednega dopusta naj bodo vključeni vsi razlogi: delavec zaradi višje sile ni mogel priti na delo (npr. porušeni mostovi, poškodovana cestišča itd.), delodajalec zaradi višje sile ni obratoval (npr. poplavljene proizvodne hale itd.), delavca je naravna nesreča prizadela neposredno (npr. saniranje posledic naravne nesreče na premoženju delavca itd). Delavec naj za čas odsotnosti iz naslova višje sile prejme 100% plače, katero delodajalec lahko refundira (kot npr. v primeru bolniške odsotnosti nad 30 dni.
Splošni akti delodajalca lahko uredbo o izrednem dopust le nadgradijo, ne morejo pa delavcu odvzeti kar mu pripada.
Poleg tega naj bo določilo, da je delavec dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje, zavezujoče le za zaposlene, ki niso utrpeli lastne bistvene škode v elementarni nesreči.
Pa na gasilce, civilno zaščito, … ne pozabite. Pa ne le z iskrenim HVALA, ampak z refundacijo stroškov, ki so nastali pri njihovem požrtvovalnem delu. Prostovoljstvo ima svoje meje, in ko gredo dekleta in fantje na račun svoje varnosti, z izrabo svojega letnega dopusta v boj z naravo, je minimalno kar imajo pravico pričakovati, da se jim nastali stroški povrnejo.
Zagotovijo se naj dodatne kapacitete s strani vojske, da se omogoči čimprejšnja vzpostavitev delovnih procesov v podjetjih.
Za vsakim dežjem posije sonce. Pošljite sončni žarek upanja na Koroško in v druge prizadete občine po Sloveniji tudi iz Ljubljane. Delodajalci in delavci se še niso niti dobro opomogli po koronskih ukrepih že so tu novi izzivi. In če hočemo rešiti gospodarstvo (tako malega podjetnika kot multinacionalke) moramo delati z roko v roki. Pa brez prikritih določil, zaradi katerih bodo zaposleni in delodajalci kasneje prikrajšani. Znamo in zmoremo!
Hvala za podporo. Z žarkom upanja iz Koroške v pričakovanju lepega sončnega vzhoda iz Ljubljane vas lepo pozdravljava,
Anton Preksavec, župan in Sonja Kemperl, svetnica Občine Dravograd”
Vir: Fb Tone Preksavec
