Povprečen Slovenec na leto porabi 1,3 litra oljčnega olja (2022), od tega ga 10 do 20 odstotkov se pridela v Sloveniji, preostanek pa uvozi.
Ponarejanje z drugimi olji je ena od najbolj razširjenih oblik goljufij. Oljčno olje se lahko razredči ali meša s cenejšimi olji, kot so sončnično, sojino ali repično olje, so v sporočilu za javnost opozorili v ZPS.
Države, kot so Italija, Grčija in Španija, so znane po visokokakovostni proizvodnji oljčnega olja. Nekateri proizvajalci zato lahko priredijo poreklo olja, da bi namignili na geografsko bolj priznano poreklo ali višjo kakovost izdelka.
Na trgu prihaja tudi do ponarejanj označb ali uporabe ponarejenih certifikatov. S tem želijo proizvajalci proizvod predstaviti kot bolj pristen in kakovostnejši, kot je v resnici.
Med pogostimi oblikami goljufije je tudi napačna predstavitev kakovosti. “Nekateri proizvajalci lahko svoje olje označijo kot ekstra deviško, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih standardov kakovosti,” so zapisali v zvezi.
Proizvajalci lahko prav tako mešajo ekstra deviško oljčno olje z oljčnimi olji nižje kakovosti, da bi jim izboljšali okus in aromo.
V ZPS so ob tem izpostavili ugotovitve Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da se na slovenskem trgu pojavlja velik delež neskladnosti, predvsem na področju kakovosti in označevanja oljčnega olja. Najpogosteje se deviško oljčno olje prodaja pod imenom ekstra deviško.
“V omenjenem primeru ne gre nujno za goljufijo, saj se kakovost oljčnega olja lahko spreminja tudi po polnjenju v steklenice in je namernost zavajajoče prakse težko dokazljiva,” so pojasnili.
Kakovost oljčnega olja lahko ogrozijo tudi neustrezni pogoji skladiščenja in prevoza. Goljufive prakse lahko vključujejo tudi zavestno izpostavljanje olja svetlobi, vročini ali kisiku, kar lahko poslabša njegovo kakovost. Kljub temu se olje na trgu prodaja, kot da je še vedno visoke kakovosti, izpostavljajo.
Kot so pojasnili v ZPS, ima kakovostno oljčno olje sadno, grenko in pikantno aromo. Kakršnokoli zaznavanje plesnivega, kislega, kovinskega ali sena nakazuje na napako.
Barva olja je praviloma različnih odtenkov, od zelene do zeleno-rumene. Neželeni so rjavi odtenki, ki lahko nakazujejo na oksidacijo. To se lahko preveri tako, da se nekaj kapljic oljčnega olja kapne na bel krožnik, ga pogleda na dobri svetlobi, povoha in poskusi, svetujejo v ZPS.
ZPS od lanskega leta sodeluje v evropskem projektu Watson, ki si bo do leta 2026 z namenom preprečevanja goljufij s hrano prizadeval za zagotavljanje pristnosti in sledljivosti različnih skupin živil, med drugim tudi ekstra deviškega oljčnega olja, so še pojasnili.
Da bo olje ohranilo kar najboljšo kakovost, ga moramo shranjevati v hladnem in temnem prostoru, v zaprti stekleni embalaži.
Na tak način zagotovimo stabilnost zdravju koristnih komponent, ki bi ob stiku s svetlobo ali z zrakom lahko oksidirale. V takšnih pogojih ostaja olje praviloma nespremenjeno 18 ali več mesecev od datuma proizvodnje.
Oljčno olje ni primerno za toplotno obdelavo – mit ali resnica?
Oljčno olje je primerno tako za hladno kot tudi za toplotno pripravo jedi do 200 °C, za namene peke se lahko segreje tudi do 230 °C. Čeprav je toplotna obdelava povsem varna, so v olju koristne snovi bolj obstojne, če ga ne segrevamo.
Uporaba kakovostnejših oljčnih olj je posledično smiselna predvsem za pripravo hladnih jedi ali za oplemenitenje jedi v zadnji fazi priprave hrane.
V EU občuten skok cen olivnega olja: Cene olivnega olja so v drugi polovici lanskega leta poletele v nebo. Olivno olje se občutno draži že od avgusta, ko so se cene medletno povzpele za 37 odstotkov. Pozneje se je rast cen še pospešila, januarja letos je bila v medletni primerjavi 50-odstotna, v Sloveniji skoraj 37-odstotna, je pred dnevi objavil evropski statistični urad Eurostat.
Januarja so o podražitvi olivnega olja poročale vse države EU. Na letni ravni se je najbolj podražilo na Portugalskem (+69 odstotkov), v Grčiji (+67 odstotkov) in v Španiji (+63 odstotkov). Na drugi strani so imeli najmanjše dvige cen v Romuniji (+13 odstotkov), na Irskem (+16 odstotkov) in na Nizozemskem (+18 odstotkov).
V Sloveniji so se cene olivnega olja januarja letos glede na januar lani zvišale za 36,9 odstotka, so objavili evropski statistiki.
Vir: STA in ZPS
