V parlament se ne bi več uvrstile DeSUS, SNS in Konkretno (nekdanja SMC). DeSUS bi podprlo 1,5 odstotka volivcev, SNS 1,4 odstotka in Konkretno 0,8 odstotka. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami pa bi največ podpore prejeli Pirati (3,3 odstotka). Sledijo Zeleni (2,4 odstotka), SLS (1,9 odstotka) in Dobra država (1,9 odstotka). 19,2 odstotka vprašanih ni vedelo, katero stranko bi podprli.
Podpora je od prejšnjega merjenja za 0,6 odstotne točke zrasla tudi SD, najbolj padla pa LMŠ, ki je od prejšnjega merjenja izgubila 2,8 odstotne točke podpore. Podporo so izgubile tudi Levica (1,6 odstotne točke manj kot novembra), NSi (1,3 odstotne točke manj) in SAB (0,4 odstotne točke manj). Med neparlamentarnimi strankami pa je najbolj zrasla podpora Piratom.
Če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah, bi največ glasov dobila stranka Roberta Goloba, volilo bi jo 13,4 odstotka anketirancev. SDS bi podprlo 12 odstotkov vprašanih, SD 6,2 odstotka, stranka Aleksandre Pivec Naša dežela (5,7 odstotka) pa bi prehitela Levico (4,4 odstotka). LMŠ bi dobila 4 odstotke, Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, Piratska stranka pa 3,5 odstotka glasov.
Sledijo NSi (3,4 odstotka), Stranka zelenih dejanj Jureta Lebna (1,9 odstotka), Stranka Vesna z Uršo Zgojznik in Urošem Macerlom (1,8 odstotka), SNS (1,7 odstotka), stranka Igorja Zorčiča (1,4 odstotka), Dobra država (1,1 odstotka), stranka Tomaža Vesela (1 odstotek) ter DeSUS (0,8 odstotka). 14,9 odstotkov vprašanih ni vedelo, koga bi volili.
Vprašani so ocenjevali tudi delo vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro). Največ vprašanih, 32,7 odstotka, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno (prejšnji mesec 40,1 odstotka), 19,8 odstotka vprašanih pa kot negativno (prejšnji mesec 19,6 odstotka). 24,7 odstotka vprašanih delo vlade ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno. 8,5 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot pozitivno, 12,5 odstotka pa kot zelo pozitivno. 1,8 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena dela vlade znaša 2,47 (prejšnji mesec 2,30).
Anketiranci menijo, da bi bil najboljši mandatar Robert Golob. Sledijo Janez Janša, Tanja Fajon, Igor Zorčič, Alenka Bratušek, Marjan Šarec, Matej Tonin, Luka Mesec, Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek.
Več kot polovica vprašanih si v politiki želi novih obrazov. 22,5 odstotka vprašanih si želi, da jih bi bilo še več, 32,2 odstotka so novi politiki všeč, 32 odstotkov anketirancev novi obrazi ne motijo, a jih tudi ne prepričajo, 7,9 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da jih novi obrazi motijo. 5,4 odstotka o tem nima mnenja.
Inštitut Mediana je meril tudi priljubljenost politikov, ki so predsedniki strank ali pomembnih državnih ustanov. Na vrhu lestvice je predsednik republike Borut Pahor (ocena 2,91), na drugem predsednik državnega zbora Igor Zorčič (2,63) in na tretjem predsednica SD Tanja Fajon (2,52). Na četrtem mestu je podpredsednik stranke Konkretno in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sledijo mu Matej Tonin (NSi), Bojan Dobovšek (Dobra država, Alenka Bratušek (SAB), Aleksandra Pivec (Naša dežela), Luka Mesec (Levica), Jure Leben (Z.dej), Marjan Šarec (LMŠ) in Zmago Jelinčič (SNS). Janez Janša (SDS) je na 13. mestu (2,27), na koncu lestvice pa je predsednik DeSUS Ljubo Jasnič.
V raziskavi pa so anketirance vprašali še, če bi podprli pogoj PC, če bi ga uvedla slovenska vlada. 50,4 odstotka vprašanih pogoj PC podpira, 34,3 odstotka pogoja ne podpira, 15,2 odstotka pa pogoja PC niti podpira niti ne podpira.
Inštitut Mediana je javnomnenjsko raziskavo za RTVS opravil med 27. in 29. decembrom na vzorcu 1007 polnoletnih anketirancev.
Inštitut poskuša ovce usmeriti v pravo smer – proti zgodovini, ki je minila!!