V soboto največji cerkveni Marijin praznik. Slovesnosti tudi na Koroškem

atoliška Cerkev bo v soboto, 15. avgusta, obhajala praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki poudarja dostojanstvo vsake ženske. Na ta največji cerkveni Marijin praznik verniki romajo v Marijina svetišča po Sloveniji, eno najbolj obiskanih so Brezje. Letos bodo romanja in slovesnosti zaznamovali tudi ukrepi zaradi covida-19.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno.

Slovensko Marijino narodno svetišče je Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, ki je obenem škofijsko svetišče nadškofije Ljubljana. Na Brezjah so v prvem letu samostojnosti države, leta 1992, slovenski narod posvetili Mariji, letos pa obhajajo 20. obletnico imenovanja Brezij za Slovensko Marijino narodno svetišče.

Letošnji veliki šmaren je na soboto, sicer pa je v Sloveniji 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan.

Tokrat bodo romanja in bogoslužja prilagojena epidemiološkim razmeram in ukrepom za preprečevanje okužb koronavirusa.

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ob praznovanju Marijinega vnebovzetja poudarjajo pomen spoštovanja navodil slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije covida-19, ki veljajo od 21. julija 2020. Duhovnike in vernike, ki se bodo udeležili prazničnih svetih maš, prosijo, naj spoštujejo medsebojno razdaljo metra in pol, skrbijo za higieno (razkuževanje rok in površin, prezračevanje prostorov itd.) ter v zaprtih prostorih uporabljajo zaščitne maske.

Kjer je mogoče, naj bodo po pozivu SŠK svete maše na prostem. Kot običajno, je 15. avgusta več svetih maš, prav tako imajo večja božjepotna svetišča ustrezno infrastrukturo, zato pričakujejo, da se bodo verniki ustrezno razporedili. Ostarele, bolnike in osebe, ki spadajo v rizično skupino za okužbo dihal, pa vabijo, naj se udeležijo svete maše v domači župniji ali spremljajo prenos preko medijev, so za STA pojasnili na SŠK.

Spored svetih maš kaže, da bodo slovesnosti ob priporočilih potekale v vseh ali vsaj večini znanih Marijinih središč. V večjih bodo maševali slovenski škofje.

V soboto ob 10. uri bo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah škofijsko romanje. Slovesno somaševanje in ponovno slovesno izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji bo vodil kardinal Franc Rode. Sveta maša bo tudi praznovanje kardinalove biserne maše. Somaševal bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Na Brezjah letos zaradi epidemioloških razmer sicer pričakujejo nekoliko manjši obisk kot prejšnja leta. Uvedli pa so številne ukrepe, od označitve poti, postavitve stolov na večjo razdaljo do razkužil in uporabe mask. Kot opažajo v zadnjih mesecih, se ljudje priporočil in navodil držijo, k čemur jih bodo tokrat še posebej pozivali.

V župniji Kranj – Primskovo bo sobotno slovesnost vodil novi nadškof in nuncij v Iraku Mitja Leskovar. Na predvečer praznika bo v župniji Kranj – Primskovo sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, v Novi Štifti pri Gornjem Gradu pa ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Slovesno bo tudi na Ptujski Gori. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo vodil mašno slovesnost pred baziliko v petek, prav tako pa tudi slovesno bogoslužje v soboto ob 8. uri. Maše bodo tokrat na prostem.

Kot je za STA povedal tamkajšnji župnik, pater Martin, je okoli bazilike dovolj prostora za romarje, še posebej ker jih letos zaradi strahu pred novim koronavirusom pričakujejo manjše število kot prejšnja leta. Namestili bodo ozvočenje in opozorilne napise, da ne bodo ljudje preblizu skupaj, obenem romarjem svetujejo, da imajo s seboj zaščitne maske za primere, ko ne bo mogoče ohranjati ustrezne razdalje, je pojasnil.

Danes zvečer bo v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Čatežu procesija z baklami na Zaplaz, kjer sledi pred romarsko cerkvijo slovesno somaševanje, ki ga bo vodil novomeški škof Andrej Glavan. Pred cerkvijo bo škof daroval mašo tudi na sam praznik, ob 10. uri.

V baziliki v Petrovčah, osrednjem svetišču celjske škofije, bodo danes večernice, sveta maša in procesija. V soboto bo na prostem za baziliko maševal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres bo na praznik maševal v romarski cerkvi Matere Božje na Svetih gorah.

Koprski škof Jurij Bizjak bo daroval praznično sveto mašo 15. avgusta na Sveti Gori ob 10. uri, upokojeni koprski škof Metod Pirih pa bo ta dan maševal ob 10.00 uri v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi.

Na predvečer praznika pa bo v Strunjanu, v župnijski cerkvi Matere Božje akademija ter somaševanje, ki ga bo vodil škof Bizjak. Glavna romarska maša bo v Strunjanu pred cerkvijo v soboto ob 10. uri, zaradi varnosti pa tokrat ne bo tradicionalne procesije.

Preberite tudi: Lepa nedelja na Selah letos nekoliko drugačna

Bodo pa obenem slavili 500-letnico tamkajšnje oltarne slike. Ta upodablja legendo, po kateri se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512 pri vratih porušene cerkvice čuvajema vinogradov prikazala Marija. Škof Bizjak bo nato v nedeljo v koprski stolnici prosil za končanje epidemije k svetniku svetemu Roku, zavetniku proti kužnim boleznim.

Priljubljena romarska cerkev v Zgornji Dravski dolini je cerkev Marije Device na Kamnu v občini Vuzenica. Vsako leto se tam maš na veliki šmaren udeležijo številni romarji od blizu in daleč. Ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov bo maša potekala tudi letos, in sicer ob 10. uri, župnija pa je ob tem objavila, da je maša predvidena samo za župnijsko občestvo, romarskega shoda za druge župnije pa zaradi razmer ob covidu-19 ne bo. Ker je 15. avgust tudi občinski praznik, so v Vuzenici in okoliških krajih vsako leto potekali tudi tradicionalni Vuzeniški dnevi. Ti pa so letos zaradi znanih razmer povsem odpovedani, tako da tudi ne bo tradicionalnega sejma.

Murskosoboški škof Peter Štumpf bo v soboto ob 10. uri daroval sveto mašo v Turnišču. Je pa občina tam odpovedala tradicionalno sejemsko dogajanje.

Mariji nebovzeti je posvečena tudi cerkev Sv. Marije Device na Jezeru Na Fari pri Prevaljah, kjer bodo jutrišnji praznik prav tako obeležili s sveto mašo. “Na dan Marijinega vnebovzetja smo povabljeni, da obnovimo posvetitev nas samih in slovenskega naroda Materi Božji, zato lepo vabljeni k sveti maši v župnijsko cerkev. Že na predvečer praznika, 14. 8., ob 20.00 lepo vabljeni v našo farno cerkev, ki je posvečena prav Mariji vnebovzeti, h koncertni sv. maši. Med sv. mašo in po njej bodo sodelovali ga. Mateja Potočnik – sopran, g. Klemen Gorenšek – basbariton, ga. Renata, Mirkac in gč. Eva Slanič – orgle. Slovesna sv. maša na praznik Marijinega vnebovzetja bo ob 9.30 s petimi litanijami Matere Božje. Procesiji letos odpadeta zaradi epidemioloških razlogov,” so v sporočilu za javnost zapisali na spletni strani Župnije Prevalje.

O stoletni veri v Marijino vnebovzetje pričajo številne cerkve po svetu

Katoliška in pravoslavna cerkev ta praznik obhajata na isti dan. V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431, in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, je papež Pij XII. (1939-1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.

Vir: STA, Župnija Prevalje

Dogodki

Prosta delovna mesta