Teden možganov je del mednarodne akcije Brain Awareness Week, ki v Sloveniji od leta 2004 poteka pod vodstvom društva Sinapsa. Namen akcije je približati nevroznanost laični javnosti in ozaveščati o pomenu raziskovanja ter poznavanja možganov tako za zdravje posameznika kot tudi za družbo, v kateri živimo. Od leta 2016 na pobudo Sinapse vsako sredo v tretjem tednu marca obeležujemo tudi slovenski dan možganov, ki javnost spodbuja k boljši skrbi za zdravje možganov.
Teden možganov tokrat o povezavah med jezikom in možgani
Letošnji Teden možganov nosi naslov Na koncu jezika. Po besedah predsednika društva Borisa Roglja je omenjena tema iz mnogih vidikov izjemno pomembna. “Jezik je namreč ključnega pomena za človeško interakcijo in socialno življenje, kar je pomembno tudi za zdravje in delovanje možganov. Učinkovita komunikacija zahteva različne kognitivne procese, ki vključujejo pozornost, spomin in razumevanje,” je poudaril.
Teme, ki se dotikajo povezav med jezikom in možgani, bodo na predavanjih v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu osvetlili različni strokovnjaki. Kot sta pojasnili vodji organizacijske ekipe letošnje akcije Lara Jereb in Erika Škerlj, bodo med drugim poskušali odgovoriti na vprašanja, kako tudi jezik oblikuje naše miselne procese in nevrofiziologijo, kako lahko poškodbe možganov vplivajo na verbalno izražanje ter kaj nam o povezavi med jezikom in možgani lahko povedo različne motnje.
Dotaknili se bodo tudi področja spolne zaznamovanosti jezika ter raziskovali vlogo jezika in govora pri transspolnih osebah, pa tudi vpliv jezika na izražanje spolne identitete. Osvetlili bodo teme, povezane z umetno inteligenco, in se spraševali o komunikaciji med računalnikom in človekom ter programih, ki lahko z ljudmi že zelo prepričljivo kramljajo.
Tekom tedna bodo potekale tudi delavnice, na katerih se bodo udeleženci lahko naučili asertivne in nenasilne komunikacije, pa tudi osnov komunikacije, ki jo uporabljajo slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Teden bodo sklenili z okroglo mizo, kjer bo beseda tekla o medicinski hipnozi ter njenih potencialih in omejitvah.
Slovenski dan možganov v znamenju najbolj aktualnim temam v nevroznanosti
Slovenski dan možganov pa bo že tradicionalno namenjen najbolj aktualnim temam v nevroznanosti v zadnjem času. Med drugim bodo predavatelji pozornost posvetili novim odkritjem na področju uporabe psihoaktivnih substanc pri terapiji posttravmatske stresne motnje in nevropsihiatričnim posledicam covida-19.
Po besedah koordinatorice društvenega programa krepitve in varovanja zdravja Zdrav duh v zdravi glavi Lane Blinc bodo na obeležitvi dneva predstavili tudi prve izsledke raziskave slovenskega javnega mnenja o znanju in skrbi javnosti za zdravje možganov, ki je potekala med oktobrom 2022 in januarjem letos. Raziskavo je ekipa programa pod okriljem Sinapse izvedla v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množične komunikacije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Slovenski dan možganov je po besedah vodje programa Maje Bresjanac priložnost, da se zavemo, da možganov in večine motenj v delovanju živčevja še ne razumemo dovolj dobro, da je zanje potrebno razviti učinkovito zdravljenje, spodbujati kakovostne raziskave, izboljšati izobraževanje in bolj aktivno delati v prid preprečevanju motenj in bolezni možganov.
O skrbi za možgane potrebno ozaveščati širšo javnost
Po mnenju Roglja je zdravje možganov eden od temeljev za kakovostno življenje. Predstavljajo namreč najpomembnejši organ v človeškem telesu, saj nadzirajo skoraj vse fiziološke in kognitivne funkcije. “Možgani so izjemno občutljivi organi. Dejavniki, kot so poškodbe, slaba prehrana, pomanjkanje spanja, stres, alkohol in droge, pomanjkanje telesne vadbe, kajenje in nevrodegenerativne bolezni, pa lahko bistveno vplivajo na možganske funkcije, na primer na spomin, pozornost, koncentracijo, obdelavo informacij in druge. Kot meni, je zato ključnega pomena, da vsak posameznik skrbi za zdrav način življenja, s katerim mu bo omogočeno tudi optimalno delovanje možganov.
Z njim se strinja tudi Lana Blinc, ki meni, da je potrebno javnost o skrbi za zdravje možganov še aktivneje ozaveščati. Pri tem je poudarila, da se tudi vedno večji delež družbe želi bolj izobraziti o tem, kako skrbeti za zdravje možganov. To nakazujejo tudi rezultati raziskava slovenskega javnega mnenja o znanju in skrbi javnosti za zdravje možganov, ki jo bodo podrobneje predstavili na slovenski dan možganov. Največ sodelujočih v raziskavi je namreč izrazilo mnenje, da bi jim skrb za zdravje možganov v največji meri olajšalo sistematično izobraževanje in spodbujanje zdravih navad skozi vse življenje.
Sinapsin program Zdrav duh v zdravi glavi, ki ga kot enega od programov krepitve in varovanja zdravja sofinancira ministrstvo za zdravje, je po mnenju Bresjanac eden od pomembnih korakov v pravo smer. Cilj programa je namreč javnosti neposredno olajšati izrabo znanstvenih spoznanj v skrbi za zdravje. V začetku leta 2019 so v okviru programa postavili tudi spletišče zdravaglava.si., na katerem delijo javno dostopne napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo.
