V zadnjih dneh se vrstijo kritike, da Slovenija s črpanjem nepovratnih sredstev in posojil iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega, 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, zamuja.
Slovenija, ki je za izvajanje naložb in projektov iz načrta za okrevanje do zdaj septembra lani od Evropske komisije prejela le 231 milijonov evrov sredstev predplačila, je namreč zahtevek za prvo izplačilo nepovratnih sredstev v višini okoli 50 milijonov evrov vložila šele oktobra lani.
Državi sicer po lani opravljenih novih izračunih Evropske komisije pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Za zdaj se je Slovenija odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev.
Izplačilo prvega rednega obroka sredstev lahko, kot je ta teden potrdil finančni minister Klemen Boštjančič, pričakujemo šele konec marca. Razlog za zamudo je počasna dinamika pri izpolnjevanju zakonodajnih in reformnih mejnikov ter ciljev, ki so podlaga za črpanje, kar je priznal tudi Boštjančič. Obenem je med razlogi tudi izpolnjevanje zahtev Evropske komisije po podrobnih podatkih o končnih prejemnikih sredstev.
Na Uradu RS za okrevanje in odpornost, ki koordinira črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje, so za STA pojasnili, da morajo države za zaščito finančnih interesov EU in za namene nadzora in revizije zagotavljati tudi dostop do podatkov o končnih prejemnikih sredstev ter njihovih izvajalcih in podizvajalcih. Med drugim gre tudi za podatke o datumu rojstva njihovih dejanskih lastnikov.
Do vzpostavitve informatizirane povezave baz podatkov podatke za potrebe nadzora in revizije Slovenija zagotavlja v obliki poročil, do oddaje drugega zahtevka pa mora Slovenija zagotoviti povezavo med bazo podatkov, kjer se zbirajo osnovni podatki, do ravni končnih prejemnikov in njihovih izvajalcev ter podizvajalcev, ter bazo podrobnejših podatkov iz registra dejanskih lastnikov pri Ajpesu.
Da bi postopke črpanja teh pomembnih razvojnih sredstev, ki bodo v naslednjih letih dopolnjevala izvajanje kohezijske politike, zdaj pristojni načrtujejo, da bo Slovenija v drugi zahtevek, ki ga bo po navedbah urada v Bruselj posredovala predvidoma v drugi polovici leta, najverjetneje združila več obrokov.
Iz katerih obrokov bo zahtevek sestavljen, bo po pojasnilih urada odvisno od doseganja mejnikov oz. ciljev. Na časovnico pošiljanja zahtevka in njegovo vsebino bo vplivala tudi prilagoditev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo naslavljala dejstvo, da bo Slovenija na podlagi lanskih novih preračunov prejela skoraj 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj od prvotne dodelitve. Prilagoditev je potrebna tudi zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov.
Sredstva za okrevanje in odpornost bo sicer Slovenija predvidoma črpala v desetih obrokih za nepovratna sredstva in šestih za posojila. V Bruselj lahko na leto posreduje do dva zahtevka, ki sta lahko sestavljena iz različnih obrokov.
Po trenutno veljavnem izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo sta drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev predvidena v višini 231 milijonov evrov bruto, prvi obrok posojil pa v višini 310 milijonov evrov bruto.
Glede omenjene spremembe nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost sicer na uradu skupaj z ministrstvi pripravljajo seznam možnih vsebin, ki bi jih Evropski komisiji predvidoma lahko predlagali za izločitev iz načrta oziroma prilagoditev.
Pri tem okvirno sledijo več kriterijem, npr. temu, če in koliko neka predvidena naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem, in temu, kako velika je verjetnost, da ne bo mogla biti izvedena do konca 2026. Vlada bo izhodišča za prilagoditev načrta predvidoma obravnavala marca.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo medtem skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja izhodišča za novo poglavje načrta, posvečeno REPowerEU. Predvideni dodatni ukrepi za krepitev energetske varnosti in neodvisnosti bodo šli po napovedih v smeri komplementarnosti z obstoječimi ukrepi načrta na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri oblikovanju in potrditvi ukrepov za financiranje bo bistven kriterij izvedljivosti do konca 2026.
Za namene doseganja ciljev REPoweEU bo imela Slovenija sicer na voljo okvirno 117 milijonov evrov iz rezerve sistema trgovanja z emisijami in pa dodatno še pet milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami izstopa Združenega kraljestva iz EU, so še pojasnili na uradu za okrevanje in odpornost.
