Meritve izvajajo predvsem v tistih občinah, ki so na območjih z več radona, med te pa sodijo občine Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren-Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.
Ob tem lahko meritve dodatno izvajajo tudi na območjih občin Brda, Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica in Žirovnica.
Zainteresirani posamezniki iz omenjenih občin lahko več informacij dobijo na povezavi www.radon-resitve.si/radon2021, kjer se lahko tudi prijavijo, ob tem pa na pristojni upravi opozarjajo, da je število meritev omejeno.
Država bo tako letos financirala 480 meritev v bivalnih prostorih, ki se nahajajo v kleti, pritličju ali prvem nadstropju, saj tam pričakujejo povišane koncentracije radona. Za merjenje radona ponavadi izberejo bivalni prostor, v katerem se ljudje zadržujejo največ časa. Rezultat meritve je povprečna koncentracija radona v danem obdobju, iz katere izračunajo, kolikšno dozo sevanja človek prejme med bivanjem v objektu.
Meritev radona se izvede s pasivnim detektorjem, ki ga tisti, pri katerem se izvajajo meritve, dobi po pošti in ga za 60 do 90 dni pusti na primernem mestu v svojem domu v skladu s priloženimi navodili. Detektor naj ostane na istem mestu celoten čas meritve. Nato se ga vrne po pošti. Rezultat se odčita v akreditiranem laboratoriju. Rezultat meritve radona pa se prejme na kontaktni naslov.
Uprava za varstvo pred sevanji že vrsto let zagotavlja redne preglede objektov, ki so namenjeni izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, kot so vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi podobni objekti.
Pri tem sta vrsta in obseg meritev izbrana tako, da lahko ocenijo izpostavljenost delavcev ali prebivalcev in presodijo potrebo po ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti. Izvajalec meritev ob tem vsako leto pripravi poročilo, v katerem predstavi rezultate in ugotovitve.
Radon je radioaktivni žlahtni plin naravnega izvora. Večinoma je glavni vir naravnega sevanja v bivalnem in delovnem okolju ter v povprečju prispeva več kot polovico efektivne doze, ki jo prejmemo od vseh naravnih virov ionizirajočih sevanj. V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kot so jaški, odtoki, špranje ali razpoke.
Med drugim omenjeni plin povzroči približno desetino vseh primerov pljučnih rakov, zato mednarodna stroka v zadnjem času vse več pozornosti namenja ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti radonu. Referenčna raven koncentracije, pod katero ukrepi za njegovo zmanjševanje načeloma niso potrebni, je 300 bekerelov na kubični meter.
Vse novogradnje, v katerih so bivalni ali delovni prostori, morajo biti načrtovane in izvedene tako, da v njih koncentracije radona ne presegajo omenjene referenčne ravni, zato je pristojna uprava v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije izdelala smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) ocenjuje, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1300 ljudi, umre pa skoraj 1200. To pomeni, da zaradi radona v Sloveniji umre več kot 100 ljudi letno.
