Na Koroškem največ zanimanja za koriščenje turističnih bonov

Koroška zadnja leta beleži postopno rast števila turističnih nočitev in obiska. Tudi letos v začetku leta so bila pričakovanja večinoma optimistična. Poleg že znane ponudbe se je obetala dodatna spodbuda kulturnemu turizmu v Slovenj Gradcu, a so zdaj povsod napovedi zaradi epidemije negotove. Dobri pa so obeti za kolesarjenje in pohodništvo.

Na Koroškem so lani po še neuradnih statističnih podatkih našteli več kot 130.000 turističnih nočitev, kar je bilo za okoli sedem odstotkov več kot leto prej. Glavni motivi obiska Koroške ostajajo obisk narave, pohodništvo, kolesarjenje, smučanje in oddih na turističnih kmetijah. Vse bolj se uveljavlja tudi kulturni turizem.

“Pričakovanja za letošnjo turistično sezono so bila še v začetku leta zelo optimistična, saj smo zastavili številne promocijske aktivnosti. Aktivno smo se ponovno povezali z ostalimi koroškimi turističnimi ponudniki ter se letos posebej osredotočili na nemško tržišče,” je vzdušje ob začetku leta, še pred izbruhom epidemije novega koronavirusa pri nas, za STA opisala v. d. direktorice slovenjgraškega zavoda Spotur Marija Lah.

Rezervacije prihajajo počasi, iz tujine jih praktično ni

Nato pa je izbruhnila epidemija, ki je praktično čez noč ustavila vsa turistična potovanja in družabno življenje. “Težko je v tem trenutku oceniti, kakšna bo letošnja turistična sezona, pričakujemo pa, da bodo ponudniki izkoristili možnosti predstavitve v kampanji Slovenske turistične organizacije, s katero letos nagovarjajo domače goste, da počitnice preživijo v Sloveniji,” je dodala Lahova, ki bo zavod od 1. junija letos vodila kot direktorica s polnimi pooblastili.

Prepričana je, da bo možnost koriščenja turističnih vavčerjev dala dodaten zagon nastanitvenim zmogljivostim. “Rezervacije prihajajo počasi, iz tujine jih praktično ni, turisti se v tem trenutku najbolj zanimajo za koriščenje vavčerjev,” je dejala poznavalka turističnih razmer na Koroškem.

Slovenj Gradec si je letos veliko, tudi mednarodnega obiska obetal od razglasitve leta skladatelja Huga Wolfa, ki se je pred 160 leti rodil v Slovenj Gradcu. Organizatorji so nekaj načrtovanih prireditev prestavili in upajo, da jih bodo lahko izvedli v drugi polovici leta. Poleg tega so v Slovenj Gradcu bile doslej odpovedane tudi druge večje prireditve in tradicionalni sejmi, negotovo je tudi načrtovanje za naprej.

“Skupaj z lokali v mestnem jedru kljub temu pripravljamo manjše prireditve v sklopu projekta Poletje v mestu, ki bi se odvijale v juliju in avgustu na terasah lokalov. Prav tako načrtujemo septembrski program, seveda v rahlo okrnjeni obliki, brez večjih, masovnih zabavnih prireditev,” je še povedala Lahova.

Družba Vabo: Vavčerji velika priložnost za letošnji poletni turizem

Na Kopah si po še eni slabi zimski sezoni veliko obetajo od poletne. Družba Vabo, ki v Slovenj Gradcu in na Kopah ponuja 380 postelj in ima v lasti smučišče na Kopah, nastanitvene zmogljivosti odpira 12. junija, ko tudi začenjajo poletno sezono. “Rezervacije za poletje so se že pričele, zasedenost pa je trenutno slaba,” je za STA sporočil direktor družbe Vabo Boštjan Paradiž. Ukrepe države v podporo panogi pozdravlja, ob tem pa sistem vavčerjev vidi kot veliko priložnost za letošnji poletni turizem.

Muzejski rudnik Podzemlje Pece, ki se turistično razvija tudi kot del čezmejnega Geoparka Karavanke in se s ponudbo vožnje s kajaki po zalitih rovih nekdanjega rudnika uvršča med slovenska petzvezdična doživetja, je po umirjanju epidemije vrata ponovno odprl 18. maja.

Obisk je za zdaj bolj skromen, med drugim so izpadli vsakoletni obiski šol, je za STA povedala direktorica muzeja Suzana Fajmut Štrucl. Medtem v muzeju pripravljajo dodatne programe skupaj z drugimi ponudniki in upajo na večji obisk v poletnem času, tudi večji obisk slovenskih turistov.

Na Koroškem nadaljnji razvoj pohodništva in kolesarskega turizma

V regiji pa se nadalje razvijata pohodništvo, tudi z vse več tematskimi potmi, in kolesarski turizem. Nadaljuje se urejanje Dravske kolesarske poti, občine skupaj z Regionalno razvojno agencijo (RRA) Koroška in državo načrtujejo tudi druge kolesarske povezave v regiji, že nekaj časa se na Koroškem krepi ponudba za gorsko kolesarjenje. Ob vsem tem se počasi razvija tudi spremljajoča nastanitvena in gostinska ponudba.

Tudi letos bo po napovedih, če bodo razmere dopuščale, dolinsko kolesarjenje dopolnil javni potniški promet. Slovenske železnice med poletnimi počitnicami ob sobotah načrtujejo vožnjo kolesarskih vlakov po Dravski dolini med Mariborom in Pliberkom v Avstriji, hkrati se kot novost obetajo kolesarski vlaki med tednom.

Če je bilo v letu 2017 s kolesarskim vlakom prepeljanih 133 koles in leto kasneje dobrih 200, je bilo lani prepeljanih že 431 koles in več kot 800 potnikov, so za STA pojasnili na RRA Koroška, ki pri razvoju kolesarskega turizma sodeluje z Mariborsko razvojno agencijo (MRA).

Direkcija za infrastrukturo je leta 2018 v Dravogradu postavila števec za kolesarje, ki je lani zaznal več kot 15.000 kolesarjev, povprečno v glavni sezoni okrog 100 dnevno, med vikendom tudi več kot 200 dnevno. Kolesarsko pot obiščejo predvsem daljinski kolesarji, glavnina kolesarjev na Dravski kolesarski poti v preteklosti pa je prihajala iz Avstrije, Nemčije in držav Beneluksa, letos pa se nadejajo tudi povečanje števila kolesarjev iz Slovenije, je za STA pojasnil direktor MRA Uroš Rozman.

V povezavi s kolesarsko ponudbo v Mislinjski dolini pa se tudi letos obeta Štrekna bus, ki vozi med Velenjem in Labotom v Avstriji. Lani poleti je vozil premierno, našteli so 1182 potnikov in 967 prepeljanih koles. Letos načrtujejo nadgradnjo v smislu dodatnih voženj in nekoliko podaljšane linije do jezer v Velenju. Kolesarski vlak in Štrekna bus sta sicer pilotni aktivnosti projekta Trans-borders.

Dogodki

Prosta delovna mesta