Število potnikov na koroški železniški progi upada, proga je v slabem stanju

Število potnikov na koroški železniški progi med Mariborom in Prevaljami oz. naprej proti avstrijskem Pliberku upada, proga je v slabem stanju, pozitivno pa na promet vpliva poletni kolesarski vlak, ki je tudi primer uspešnega čezmejnega povezovanja, so danes ugotavljali udeleženci razvojne delavnice v Dravogradu.
71496593_605013309904862_6051016115792904192_n

“Problem koroške proge je, da je v izredno slabem stanju, potovalne hitrosti so prenizke in posledično izgubljamo potnike,” je na današnji delavnici o koroški progi, ki je v dvorcu Bukovje pri Dravogradu potekala v organizaciji Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška, povedal Primož Kokalj iz družbe SŽ-Potniški promet.

Po zadnjem štetju je med letoma 2011 in 2018 število potnikov na koroški železniški progi upadlo za 37,6 odstotka, kar je največji upad v primerjavi z ostalimi progami Slovenskih železnic, zasedenost vlakov na koroški progi pa je nizka in znaša v povprečju le devet odstotkov, je dodal. Izpostavil je tudi problem vzdrževanja proge, na katero skorajda vsako poletno neurje sproži kakšen plaz ali udor.

Idejne zasnove za nujno posodobitev koroške proge so izdelane. Najbližje uresničitvi se zdi na 63 milijonov evrov ocenjena obnova 13-kilometrskega odseka Maribor-Ruše, ki beleži večje število potnikov. Naslednji možni odsek za vlaganja v posodobitev na koroški progi pa je odsek Dravograd-Prevalje. Naložba je za ta odsek ocenjena na 67 milijonov evrov, zadeva pa je za zdaj prav tako šele v fazi izdelane idejne zasnove. So pa Slovenske železnice v zadnjih letih obnovile postajališče na Ravnah na Koroškem in na novo uredile železniški nadvoz v Podklancu.

“Železniška proga Maribor-Holmec ni hrbtenica slovenskega železniškega omrežja, je pa pomembna,” pa je danes poudaril župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki si želi, da bi država prepoznala potrebo po modernizaciji proge, s čimer bi ta bila bolj v korist prebivalcem in gospodarstvu. Na pomen dobre železniške infrastrukture na Koroškem so opozorili tudi predstavniki razvijajočega se koroškega podjetja Innoduler, ki v Šentjanžu pri Dravogradu že izdeluje različne kompozicije za železniški promet.

Preberi še:  Podpora vladi nekoliko zrasla, med strankami na vrhu ostaja SDS

Sodobna železniška povezava je pomembna tudi za razvoj turizma, pa je poudarila podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra, ki si s Koroško želi še naprej aktivnega sodelovanja. Dober primer je razvijanje Dravske kolesarske poti in ob tem t. i. kolesarskega vlaka, ki med poletjem ob sobotah po dolini od Maribora do Pliberka prevaža kolesarje.

“S kolesarskim vlakom smo zelo zadovoljni,” je danes poudaril Kokalj. Lani poleti so s kolesarskimi vlaki prepeljali okoli 1200 potnikov in okoli tisoč koles, letos pa je bila zaradi razmer ob širjenju novega koronavirusa številka julija še precej nižja kot lani, avgusta pa primerljiva z lanskimi rezultati. Končnih številk o prevoženih potnikih in kolesih še ni, zadnjič je namreč kolesarski vlak po Dravski dolini peljal minulo soboto.

Medtem nedaleč od koroške proge, a ne v Sloveniji, temveč v Avstriji, gradijo “novo južno železnico”, 130 kilometrov dolgo progo med Celovcem in Gradcem, ki naj bi jo dokončali v letu 2025. Z vlakom, katerega največja hitrost bo okoli 250 kilometrov na uro, bo vožnja med omenjenima mestoma trajala 45 minut.

Naložba je ocenjena na 5,3 milijarde evrov, država pa pričakuje, da bo med drugim prispevala h krepitvi gospodarske dejavnosti predvsem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, je na delavnici med drugim povedal Roland Fercher iz avstrijske družbe Verkehrsverbund.

Delavnico, katere namen je bil bolj celostno osvetliti problematiko prometne dostopnosti Koroške, je organizirala RRA Koroška. “Pomembna je povezava z Osrednjo Slovenijo s cesto, ampak Koroška potrebuje boljše prometne povezave tudi v druge smeri, v smeri Podravja in Avstrije, kjer pa je železniška povezava tista, ki nujno potrebuje nadgradnjo tako v infrastrukturnem smislu kot tudi organizacijskem,” je med drugim izpostavil Peter Zajc z RRA Koroška, ki dela tudi na Urbanističnem inštitutu Slovenije.

Preberi še:  V Galeriji Ravne prva samostojna predstavitev fotografskega ustvarjanja Roberta Marina

Dogodki

Prosta delovna mesta

Kaj bomo danes jedli?

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun