Mestna občina Slovenj Gradec je lani sama organizirala dnevne meritve onesnaženosti zraka z delci PM 10. Te so izvajali celo leto, merilno postajo pa so postavili v bližini glasbene šole. Lokacija je sicer nekoliko oddaljena od gostejših prometnih tokov, so pa v bližini nekatere tovarne.
V času lanskih merjenj so zabeležili pet preseganj mejne dnevne vrednosti, ko je bila koncentracija delcev PM 10 višja od 50 mikrogramov na kubični meter zraka. Mejne dnevne vrednosti so bile presežene po enkrat v januarju, februarju in decembru ter dvakrat junija, so za STA pojasnili na občini. V koledarskem letu je sicer glede na zakonodajo dovoljenih 35 preseganj omenjene mejne vrednosti na določeni lokaciji.
Trenutno potekajo dogovori z Agencijo RS za okolje (Arso) glede postavitve stalnega merilnega mesta za spremljanje onesnaženosti zraka z delci PM 10 in PM 2,5, so navedli na občini. Za postavitev merilnega mesta so Arsu predlagali lokacijo pri avtobusni postaji, ki je v bližini obvoznice in strnjenega naselja, kjer je po besedah slovenjgraškega župana Tilna Kluglerja tudi veliko individualnih kurišč na drva.
Slovenj Gradec je sicer razmeroma dobro pokrit z daljinskim ogrevanjem, je za STA ocenil župan, ki si želi, da bi k sofinanciranju naložb v izgradnjo mreže daljinskega ogrevanja in v obnovo obstoječega omrežja v novi finančni perspektivi pristopila tudi država. Zdi se mu pomembno, da se na omrežje na daljinsko ogrevanje priključi čim več večstanovanjskih, trgovskih in drugih objektov.
Ob tem pa je župan izrazil zadovoljstvo, da so v Slovenj Gradcu lansko jesen zagnali sodobno kotlarno na lesno biomaso, ki je nadomestila prejšnjo, kjer je bil vir ogrevanja trenutno vse dražji zemeljski plin.
Kot so še pojasnili na občini, naj bi predvidoma aprila predstavniki Arsa prišli na ogled možne lokacije stalne merilne postaje, nato pa naj bi stekli nadaljnji postopki za postavitev in merjenje onesnaženosti zraka. Na Arsu so v zvezi s tem za STA pojasnili, da je postavitev merilne postaje za kakovost zraka v Slovenj Gradcu predvidena v okviru kohezijskega projekta in da je projekt v zadnji fazi potrditve.
V občini sicer zadnja leta del javnosti močno razburjajo hmeljišča, ki so sicer v Mislinjski dolini prisotna že desetletja, a so se v zadnjem obdobju precej približala strnjenim stanovanjskim naseljem. Čeprav hmeljarji zagotavljajo, da pri škropljenju sledijo zakonskim predpisom in strogim zahtevam trga, občane skrbijo morebitni škodljivi vplivi škropiv na zdravje in okolje.
Zato so v Slovenj Gradcu ustanovili civilno iniciativo Civoz, ki si prizadeva za spoštovanje pravice do zdravega življenjskega okolja. Da bi jim stopila nasproti, je občina v preteklosti že opravila nekatere analize in monitoringe, ki pa niso pokazali odstopanj. A je iniciativa opozorila, da monitoringi niso prinesli odgovorov na njihova vprašanja, saj jih zanima predvsem vpliv škropljenja hmelja s pesticidi in drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi na zdravje in okolje.
Kot je za STA povedal predsednik civilne iniciative Peter Metulj, so zadevo predali odvetniški družbi, skupaj s stališčem stroke, ki je po njegovih besedah povedala, da zaradi specifičnih okoljskih oz. vremenskih pogojev v slovenjgraški kotlini pridelava hmelja tja ne sodi, razen če bi se preusmerili na ekološko pridelavo. Tudi stroka po Metuljevih besedah meni, da bi bil potreben celoletni monitoring na različnih lokacijah. Iniciativa si tako zdaj prizadeva z zbranimi mnenji prepričati pristojna ministrstva k ukrepanju.
