Slovenjgraška bolnišnica z najsodobnejšim angiografom v širšem prostoru (VIDEO)

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima nov, najsodobnejši angiograf, ki je po navedbah bolnišnice edini tovrstni v jugovzhodni Evropi. Celotna naložba, ki so jo uradno odprli danes, je vredna dva milijona evrov. Gre za veliko pridobitev v slovenskem prostoru, je ob odprtju poudarila državna sekretarka Alenka Forte in pohvalila delo bolnišnice.
bolnica SG

VIDEO: SBSG Angio-interventni aparat

“Slovenjgraška bolnišnica je bila vedno vodilna, vedno je kazala smer,” je dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte in ob tem omenila področje urologije in prve laparoskopske operacije ter tudi bariatrične operacije pri prekomerni debelosti. Tudi ta naložba v sodobno radiološko napravo bo omogočala zelo napredne posege in bo v veliko korist koroški regiji in širšemu slovenskemu zdravstvu ter tudi širše, je dejala Fortejeva.

FOTO: Ministrstvo za zdravje

Novi angiograf v slovenjgraški bolnišnici je zamenjal dobro desetletje starega in iztrošenega, hkrati pa so v bolnišnici na novo uredili tudi prostore, kamor so umestili nov angiograf in v katerih bodo lahko potekali tudi nujni kirurški posegi, je v izjavi medijem povedal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre. Kot pomembno tako za bolnike kot za zaposlene pa je izpostavil, da je z novim aparatom sevalna obremenitev bistveno nižja.

To je največja letošnja naložba koroške bolnišnice in velika pridobitev zanjo, je še dejal Lavre. Bolnišnica bo znesek naložbe poravnala iz lastnih amortizacijskih sredstev v naslednjih petih letih. S starim angiografom so v slovenjgraški bolnišnici pregledali od 20 do 30 bolnikov na mesec, z novim načrtujejo, da bodo mesečno pregledali od 200 do 250 bolnikov, odvisno od potreb in zmožnosti zdravnikov, je povedal Lavre.

V. d. predstojnika bolnišničnega oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo Miran Jeromel pa je med drugim dejal, da bodo z novim aparatom posege lahko izvajali bistveno bolj varno in uspešneje. Poleg rutinskih posegov minimalno invazivne radiološke terapije in diagnostike na področju žilnih in nežilnih bolezni bodo lahko po novem izvajali tudi najbolj zapletene, t. i. hibridne posege, kjer sodelujeta radiološka in kirurška ekipa.

Čakalne dobe za žilne posege, ki jih je največ, so že doslej bile razmeroma kratke, je dejal Jeromel. “Če bi imeli kadra dovolj, se lahko z novim aparatom naredi okoli 3000 posegov na leto,” je še dejal. Napovedal je, da bodo zaprosili za širitev programov, v prihodnje pa pričakuje tudi kadrovske okrepitve zdravnikov radiologov. Glede na podatke dobavitelja aparata pa je, tako Jeromel, to prvi tovrstni aparat v jugovzhodnem delu Evrope.

Preberi še:  Ob nevihtah na Koroškem možni močnejši nalivi z manjšo točo

“Novi aparat bo zagotavljal hitro dostopnost do ugotavljanja zahtevnih bolezni predvsem na področju žilnih bolezni in tudi dostopnost do minimalno invazivnega zdravljenja, kar je izjemno pomembno ne le za bolnike v regiji, ampak tudi širše. Pravzaprav gre za terciarno storitev,” pa je povedala v. d. strokovne direktorice bolnišnice Natalija Krajnc. Ob tem pa poudarila, da še tako odličen aparat ne bi pomenil nič, če za tem ne bi stalo dobro znanje, ki pa ga sodelavci oddelka za radiologijo po njenih besedah imajo.

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments