Številni se v teh dneh zaskrbljeno sprašujejo, kaj je vzrok za nepretrgano obdobje, v katerem se vsak dan, skoraj brez izjeme, pojavljajo močne nevihte in neurja tako pri nas kot v naši bližnji okolici. Zanimivo je tudi, kako je mogoče, da se nevihtni sistemi nenehno gibljejo v isti smeri in potujejo po skoraj identičnih trasah.
Na Meteoinfo Slovenija so zapisali naslednje: Na območju Alp se zadržuje meja med zelo toplo zračno maso nad Sredozemljem in hladnejšo, ki priteka od severozahoda. Ravno preko območja Slovenije poteka pas velikega temperaturnega gradienta v nižjih plasteh ozračja, saj je v prosti atmosferi na nadmorski višini okrog 1500 m (850 hPa) južno od nas okrog 20 °C, medtem ko je na severni strani Alp temperatura skoraj 10 °C nižja.
Ciklonsko območje se trenutno nahaja nad Skandinavijo, hladna fronta pa poteka preko srednje Evrope vse do Španije (slika). Na tej meji so pogoji za razvoj neviht najbolj ugodni. Stik zračnih mas v višinah spremlja tudi vetrni stržen, ki prav tako pripomore k intenzivnosti neurij, saj stopnjevanje hitrosti vetra z višino omogoča boljšo organizacijo in s tem dolgoživost nevihtnih celic ali sistemov. Smer gibanja zračnih mas v zadnjih dneh je višinski zahodnik, kar je tudi v splošnem najbolj pogosta smer, od koder nad naše območje prihajajo zračne mase.
Območje fronte (stika tople sredozemske in hladnejše zračne mase severno od Alp) je precej stacionarno, saj se zaradi poti ciklonov preko severa Evrope zadržuje oz. na novo pojavlja na istem območju, hladnejšemu zraku v nižjih plasteh pa ne uspe preplaviti območja južno od Alp in severnega Sredozemlja. Namesto tega v intervalih dobivamo zgolj manjše frontalne “valove”, nekakšne sunke hladnejšega zraka, ki pritekajo čez gorsko verigo Alp in povzročajo razvoj neurij v Alpah ter na njihovem južnem robu. Topla zračna masa južno od nas, ki z jugozahodnimi vetrovi nad Sredozemlje priteka iznad severne Afrike, preprečuje, da bi se hladen zrak razširil južneje, hkrati pa je hladna fronta zaradi oddaljenosti ciklonskega območja zastala.
Najmočnejše nevihte nastajajo v tako imenovanem “toplem sektorju”, na topli strani fronte, kjer se zrak pri tleh bolj ogreje, s čimer se ustvari večja temperaturna razlika (gradient) po vertikali. Prav ta razlika v kombinaciji z vlažno zračno maso pri tleh povzroča nestabilnost ozračja, omogoča razvoj konvekcije in predstavlja “gorivo” za nevihte. Večja kot je razlika v temperaturi dvigajočega se zraka in zraka v njegovi okolici, hitreje se bo ta dvigal (učinek vzgona).
Začetek razvoja nevihtnih celic je pogojen z dnevnim segrevanjem zaradi sončnega obsevanja (termika) ali prisilnim dvigom zračnih mas ob ovirah (hribovja, gorovja). Večinoma k nastanku prvih neviht prispevata oba dejavnika. Slednje nam odgovori na vprašanje, zakaj v zadnjih dneh nevihtne celice najpogosteje nastajajo nad Alpami in na njihovem robu v Avstriji in Italiji. Nadaljnje proženje neviht lahko vzpodbudijo predhodno nastale nevihtne celice, saj v njihovi okolici prihaja do mešanja, kar prav tako privede do prisilnega dviga okoliškega zraka. Če vsem tem sestavinam dodamo še prej omenjen močan zahodni veter v višinah, dobimo recept za močna neurja.
Zaradi višinskega zahodnika se nevihtne celice praviloma pomikajo proti vzhodu. Veter v višinah zaradi vijuganja vetrnega stržena rahlo spreminja smer, zato se včasih obrne v severozahodnik, včasih v jugozahodnik, kar vpliva tudi na smer premikanja neviht. V nekaterih primerih se nevihtne celice hitro po njihovem nastanku združijo v nevihtni sistem, ki se lahko ob ugodnih vetrovnih pogojih dobro organizira. To pomeni, da nevihtni sistem ob svojem gibanju vzpostavi ravnovesje med dotokom in iztokom energije, kar omogoča njegovo dolgoživost, dokler so na njegovi poti za to ugodni pogoji. Tovrstni nevihtni sistemi z močnimi višinskimi vetrovi potujejo po robu prej omenjenega frontalnega “vala”, lahko pa se njihovo gibanje odkloni tudi proti jugu. Prav takšnemu pojavu smo bili priča v preteklih dneh, ko nas je iznad Italije doseglo več sistemov v obliki nevihtnih linij, ki so pot nadaljevali preko Hrvaške, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter naprej proti jugovzhodu. Linijska oblika nevihtnega sistema prinaša zelo močne sunke vetra (preko 100 km/h) v smeri gibanja sistema, medtem ko je debela toča manj značilna in se lahko pojavlja na južnem robu v primeru razvoja supercelične nevihte.
V naslednjih urah nas od zahoda zopet lahko doseže nekaj neviht, nov frontalni val pa nas bo od severozahoda znova preplavil jutri popoldne in zvečer. Spremljale ga bodo tudi posamezne močnejše nevihte. Ozračje se bo prehodno le nekoliko ohladilo, a ne za dolgo, saj bo z jugozahodnimi vetrovi zopet začel pritekati vse toplejši zrak. Naslednji val neviht se po trenutnih napovedih pričakuje v torek, ko nas bo prešla hladna fronta in vsaj za nekaj dni ohladila ozračje.
Slika: sinoptična karta nad Evropo, na kateri je vidno ciklonsko območje na severu Evrope ter hladna fronta na severni strani Alp.
Vir: Meteoinfo Slovenija
Têžko je rêčti, da câjt minêva v smêri ûrinih câjgrov – ne gvedê na tû kâm se ûra sâma, cîva kâkař pa tâkšna obřne ; zavôvo têga, ko mîne kř nêka trenûtkov mêd tîm, ko se ûra sâma kâkař tâkšna obřâča.
 přâv gotôvo je gîbaje vûfta a pa vâde îno osîbno pvazôv v stâvno îsti smêri znâk, da se bôjo narâvne sîve îm môči s câjtom v têj smêri povečevâve iz običâjnih obdôbij v tretmân atmosfeřske katakvîzme pâ iz režîma atmosfêřske katakvîzme v katastrofâvno apokavîpso – katîre mûč je pâ prâv za gotôvo tâk sîvna, da se nêšeř vêč ne spòomne, da se je že od vsêga zâčetka sîvna nesřêča gîbava v âni în îstii smêri. Sîvc.