S projektom do ohranjanja travišč na Peci in Uršlji gori

Z opustitvijo rabe travnikov in pašnikov se je v zadnjih 30 letih ovršje Pece in Uršlje gore precej zaraslo, s tem pa se siromaši tudi biotska raznovrstnost območja. Ena od aktivnosti posebnega projekta, pri katerem sodeluje Zavod RS za varstvo narave, bo čiščenje območij na obeh gorah in vzpostavitev rabe alpinskih travnikov s pašnim načrtom.
Uršlja gora

Zaradi veliko manjšega ekonomskega doprinosa in težkih razmer kmetovanja se je visokogorska paša marsikje, tudi na Peci in Uršlji gori, v zadnjih desetletjih povsem opustila. Z opuščanjem rabe se travišča zaraščajo z lesnatimi rastlinami, z izgubo ekstenzivnih, biotsko pestrih travnikov pa se izgublja del kulturne krajine, ki jo je stoletja krasila tudi izjemna biotska raznovrstnost rastlin in živali.

V okviru projekta BANAP (Balance for Nature and People oz. Ravnovesje za naravo in ljudi), pri katerem kot partner sodeluje Zavod RS za varstvo narave, želijo ponovno vzpostaviti kmetijsko rabo, ki bo hkrati omogočala doseganje naravovarstvenih ciljev, kot so ohranitev biotske raznovrstnosti evropsko pomembnih alpskih travnikov in ohranitev življenjskega prostora ogroženih vrst ptic.

Vodilni partner projekta je avstrijski Biosferni park Nockberge, partnerji pa so še Občina Črna na Koroškem, Združenje za varstvo narave avstrijske dežele Štajerske in družba Regionalmanagement Burgenland, so za STA pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave.

Cilj projekta je skupno čezmejno ohranjanje biotske pestrosti travišč in priprava skupnega akcijskega načrta za ohranjanje biotske pestrosti. Hkrati partnerji razvijajo tudi novo ponudbo na področju naravovarstvene vzgoje, izobraževanja in osveščanja ter nove tržne možnosti.

V sodelovanju z zunanjimi strokovnimi službami zavod za varstvo narave na območju Uršlje gore in Pece načrtuje čiščenje lesne zarasti in vzpostavitev rabe alpinskih travnikov s pašnim načrtom, ki bo predhodno usklajen z vsemi uporabniki prostora. To so lastniki, najemniki, lovci, planinci in drugi.

Čiščenje zarasti na ovršju Uršlje gore bo potekalo letošnjo pomlad. Zaradi zimskega počitka in začetka paritvenega obdobja za ruševca in divjega petelina bo glavnina del izvedena po obdobju parjenja. Dela bodo izvedli po strokovnih podlagah, ki so jih pripravili v sodelovanju z zunanjimi partnerji.

Preberi še:  Predstavniki AMZS obiskali Dravograd, kjer so prvi v Sloveniji začeli z izvajanjem novega projekta (FOTO)

Vzporedno s strokovnimi službami in najemnikom na Uršlji gori pa že pripravljajo tudi izhodišča za pripravo pašnega načrta. Za uresničitev pašnega načrta bodo do poletja nabavili potrebno pašno opremo za izvajanje ekstenzivne paše in jo zakupniku nudili v brezplačen najem. “S tem želimo zagotoviti dolgoročno sinergijo med rabo kmetijskih zemljišč in ohranjanjem življenjskega prostora ogroženih živalskih in rastlinskih vrst,” so navedli na zavodu.

Enak cilj želijo doseči tudi na površinsko veliko večjem območju alpinskih travnikov na ovršju Pece. Strokovne podlage za izvedbo del na Peci še pripravljajo. Skupaj z lastniki, stroko in drugimi deležniki bodo do pomladi določili površine za čiščenje lesne zarasti, kjer je možno izdatneje prispevati k ohranitvi alpskih travišč in habitata ogroženih vrst ptic. Čiščenje lesne zarasti na Peci naj bi nato končali do letošnje jeseni.

Kot poudarjajo na zavodu za varstvo narave, imata Peca in Uršlja gora pomemben naravovarstveni status, obe območji sta mednarodno pomembni območji Natura 2000 in naravni vrednoti državnega pomena ter tako izjemno pomembni za ohranitev naravne dediščine.

Površina travnikov na ovršju Uršlje gore obsega okoli 11 hektarjev. Travniki se zaraščajo predvsem po robovih, nekatere parcele pa že pokriva gozd. V zavarovanem območju Krajinskega parka Topla, ki obsega območje doline Tople in slovenski del pobočij ter ovršja Pece, travniki pokrivajo okoli 64 hektarjev. Stalnih naravnih travišč, kamor lesnate rastline na nadmorsko višino nad 2000 metrov ne sežejo, je tudi na Peci razmeroma malo.

Projekt BANAP je v celoti vreden dobrih 670.000 evrov, od tega je vrednost aktivnosti pod okriljem Zavoda RS za varstvo narave ocenjena na 179.000 evrov, aktivnosti Občine Črna na Koroškem, ki bo z obnovo nekdanje šole v Koprivni uredila Center kulturne in naravne dediščine Koprivna, pa nekaj manj kot 45.000 evrov.

Preberi še:  Na Koroškem v petek brez novih okužb. Z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih 42 odstotkov Korošcev

Vir sredstev je program čezmejnega sodelovanja Interreg, 15 odstotkov pa prispevajo partnerji projekta. Ti so začeli projekt izvajati avgusta 2019, trajal pa bo do konca julija 2022.

1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
Štefan Perčič
Štefan Perčič
8. marca, 2021 12:02

” PASTI ALI NE PASTI TO JE ZDAJ VPRAŠANJE ” !??

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.