Psihologinja: Otroci v tem obdobju potrebujejo bogat odnos in pristen čustven stik, ki ga zmorejo pomirjeni starši

Psihologinja Andreja Poljanec je izpostavila pomen pozitivnega odnosa do trenutnih razmer in dobrih medosebnih odnosov. "Ljudje smo socialna bitja in stisko veliko hitreje in bolj učinkovito rešujemo v odnosih, ki pa morajo biti varni, brez zlorab in sramotenja. Ko pomirimo sebe, lahko pomirimo tudi otroka in mladostnika," je naslovila stiske, ki se v času dela od doma in šolanja na daljavo pojavljajo v družinah.
mama-5098862_1920

Psihologinja poudari, da so se starši v teh zaostrenih razmerah znašli v več različnih vlogah, od uslužbencev na domu, ukvarjanju s šolo, zabavanjem vrtčevskih otrok ter sobivanju z mladostniki. Po njenem mnenju je pomembno je, da starši poskrbijo zase, da bodo potem lahko živeli bogat odnos in pristen čustveni stik z bližnjimi, da bodo lahko delovali kot pomirjeni starši. Tudi če so v stiski, naj si pomagajo s pogovori preko telefonov, s prijatelji in sorodniki, opozarja. Povezovanje z ljudmi je znak zrelosti ne pa sramota ali znak šibkosti. Ljudje smo socialna bitja in stisko veliko hitreje in bolj učinkovito rešujemo v odnosih, ki pa morajo biti res varni, brez zlorab in sramotenja, pravi psihologinja.

Za vrtčevske otroke velja, da težko razumejo situacijo in čustva, vendar do približno tretjega leta starosti za dobro počutje v glavnem potrebujejo zadovoljne in sproščene starše, razloži Poljanec in doda, da nekoliko starejši predšolski otroci pogrešajo socialno igro, vendar jo lahko starši dovolj dobo nadomeščajo. Pri tem je po njenem mnenju dragoceno, da se čim bolj sprostijo, hecajo, spustijo na raven domišljije in pravljic, skupaj lahko veliko ustvarjajo, pacajo po kuhinji, hodijo v naravo, nabirajo kamne, rogovile in nepreštevne zanimivosti, ki jih ponuja čudovita narava. “Otroci v tem obdobju potrebujejo predvsem bogat odnos in pristen čustven stik, ki ga zmorejo pomirjeni starši,” še doda.

“Skrb odraslega zase je tudi ena od njegovih ključnih odgovornosti. Ko pomirimo sebe, pomirimo tudi otroka in mladostnika.”

V srednjem otroštvu je naravno, da otroci še niso samostojni. “Ne bojmo se, da jih razvajamo, ko jih pri šolskih obveznostih prosijo za pomoč.” Otroci v sodobnih družinah pogosto še prehitro razvijejo ne najbolj zdrave oblike samostojnosti, saj se od njih sicer zaradi mnogih obveznosti in hitrega tempa, dolgega delavnika, čustvene nesproščenosti pri starših, pogosto pričakuje preveč samostojnosti, poudarja. Zato naj bodo starši v teh dnevih v pomoč šolajočim otrokom, svetuje. Z njimi se lahko starši povežejo prek različnih aktivnosti, športa, kuhanja, ustvarjanja. “Pustimo otrok čim več iniciative in pri tem občudujmo drug drugega.

Šolske obveznosti naj si družina uredi po svoje – prav vsaka ima edinstveno situacijo, zato ni enoznačnih pravil, kaj je boljše ali slabše. “Ne primerjajte se z drugimi. Šteje to, kar je vam v zadovoljstvo,” meni. Primerjave z drugimi niso smiselne, to vzbuja nezadovoljstvo in sram. Razvijajmo prožnost, čustveno pestrost, humor, potrpežljivost, še doda.

Najstniki in mladostniki kot zadnja skupina otrok so še posebej čustveno senzitivni. Svetuje, da naj starši opazujejo drobne spremembe pri brezvolji, nemiru, dolgočasju, vse to naj skušajo začutiti, kar bo najstnike pomirilo, če bodo to pri starših začutili. Zato so vsakršna tesnoba, nemir, zateženost, kaznovanje in podobni starševski odzivi, še posebej v tem obdobju veliko dodatno breme za najstnike. Najstnik se potem raje umakne v svoj svet. “Skupno preživljanje skupnega časa je dobrodošlo tako za mladostnike kot starše,” še poudari.

“Razveseljujete druge, uporabite svoje domislice, tisto kar imate radi.” Po njenem mnenju nam vse socialne interakcije pomagajo zniževati stresne odzive, “manj bomo vznemirjeni, bolj spočiti in bolj zadovoljni.”

VIR: Vlada RS

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.