Prve znake prisotnosti medveda na območju Koroške, kjer ljudje medveda v naravi niso ravno vajeni, so letos evidentirali konec marca, ko so bile na območju Uršlje gore fotografirane sledi medveda. Z nekajdnevnimi zamiki so medveda ali njegove stopinje nato opazili v širši okolici Uršlje gore v loviščih Prežihovo, Slovenj Gradec in Podgorje.
Nato so 15. aprila sled medveda opazili na Černeški gori v lovišču Libeliče, čez dva dni so medveda ponoči posneli v lovišču Podvelka, sledi pa opazili tudi v sosednjem lovišču Puščava v širši okolici Lovrenca na Pohorju. V noči na četrtek ta teden se je medved že gibal v lovišču Boč na Kozjaku, na levem bregu reke Drave, so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), kjer so bili obveščeni, da je bil medtem medved opažen tudi čez mejo v Avstriji, v bližini lovišča Kapla.
“Po zbranih informacijah ocenjujemo, da so v tem času bili opaženi znaki prisotnosti dveh mlajših medvedov, ki pa se najverjetneje nista gibala skupaj,” so dodali na ZGS.
Srečanja med človekom in medvedom v naravi so redka, saj je medved previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Kljub temu pa vsako leto v Sloveniji v povprečju pride do enega ali dveh napadov medveda na človeka, ki se končajo z lažjimi telesnimi poškodbami. Kot pojasnjujejo na ZGS, medvedi pri nas ne dojemajo človeka kot plen, ampak napadejo le, če jih presenetimo ali izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo medveda.
Strokovnjaki zato vsem obiskovalcem narave, ki se gibljejo na območju prisotnosti medveda, svetujejo, da se držijo nekaterih priporočil. Pri sprehodu v naravi naj opozarjajo na svojo prisotnost in naj imajo pse na povodcih, saj se napadi medveda na človeka pogosto zgodijo ravno zaradi spuščenega psa, ki naleti na medveda in ga razdraži, nato pa se v iskanju zatočišča vrne k lastniku.
Poznavalci medvedov tudi svetujejo, da če nekdo opazi medveda, naj ostane miren, naj opozori nase z mirnim glasom in naj se počasi umakne v smeri svojega prihoda. “Pri umikanju ne tecite, ne izvajajte hitrih gibov in ne plezajte na drevo, saj je medved hitrejši in bolje pleza od človeka,” opozarjajo. Ljudje naj se nikakor ne približujejo medvedjim mladičem, dobra zaščita pred napadom pa je tudi pršilo za odvračanje medveda.
Do sredine 18. stoletja je bil medved splošno razširjen po celotnih Alpah. Nato pa se je zaradi skorajda splošnega dovoljevanja ubijanja medvedov in zaradi nagrajevanja zatiranja medvedov njihovo število začelo hitro zmanjševati. Do začetka 20. stoletja so tako medvedi iz slovenskega alpskega prostora praktično izginili. Ko se je populacija medveda v južni Sloveniji po drugi svetovni vojni začela krepiti, so se posamezni medvedi spet začeli pojavljati v Alpah.
Ena izmed takšnih “starodavnih medvedjih poti” oz. koridorjev poteka s Kočevske, prek Zasavja in naprej proti Koroški. “V zadnjih desetletjih ponovno zaznavamo počasno prostorsko širjenje populacije rjavega medveda proti Alpam, kjer je nekoč že živel. Moramo pa vedeti, da je to širjenje res zelo počasno, vsaj če ga primerjamo s prostorskim širjenjem volkov,” so zgodovinske okoliščine pojavljanja medveda na območju severne Slovenije in tako tudi Koroške opisali na ZGS.
Zaenkrat na območju severne Slovenije zaznavajo skoraj izključno medvedje samce, kar je značilnost te velike zveri. Samci se namreč odpravljajo na dolge izlete izven svojega domačega okolja, medtem ko se medvedke raje zadržujejo v bližini območij, kjer so se skotile.
