Prenova gradbeno-prostorske zakonodaje v vladni sprejem

Vlada bo predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora obravnavala predvidoma v četrtek, je ta teden napovedalo ministrstvo za okolje in prostor. Zakona prenavljajo, ker so ugotovili, da so sedanji postopki preobsežni in časovno zamudni, zaradi česar prihaja tudi do odstopov od projektov, so pojasnili.
architecture-1857175_1920

Kot je povedal vodja direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Georgi Bangiev, so pri izvajanju predpisov v praksi ugotovili, da so veljavni postopki preobsežni in časovno zamudni, posledica pa so nevzdržni finančni stroški.

Zaradi višjih stroškov in zamudnih postopkov vlagatelji odstopajo od projektov, je dejal in dodal, da so zato pri pripravi zakonskih sprememb skušali nasloviti vse tiste dele predpisov, ki vplivajo na obseg in trajanje postopkov.

Predlog novega gradbenega zakona med drugim predvideva spremembe glede pridobivanja gradbenega dovoljenja. Krajše postopke naj bi zagotovili s tem, da bi bilo mnenje skladnosti s prostorskim aktom za upravno enoto obvezujoče in bi lahko ta kadre uporabila v procesu izdaje gradbenih dovoljenj, je dejal Bangiev.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradbeno inženirske objekte bo lahko stekel tudi brez izkazane razpolagalne pravice. Lastništvo bo treba izkazati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Objekte brez vplivov na okolje bo po predlogu mogoče začeti graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, ne šele po njegovi pravnomočnosti. Pravno varstvo bi zagotavljali z morebitnim vzporednim sodnim postopkom.

Plačilo komunalnega prispevka po predlogu ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje. Ta določba se bo sicer začela uporabljati po vzpostavitvi elektronskega poslovanja, je povedal državni sekretar na ministrstvu Robert Rožac.

Predvidena je uvedba pojma manjša rekonstrukcija, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Pod to naj bi spadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, morali pa bodo sodelovati usposobljeni strokovnjaki, treba bo tudi vložiti prijavo začetka gradnje.

Preberi še:  Veter odkrival strehe in podiral drevesa, klestila je tudi toča. Planinko naj bi oplazila strela (FOTO)

Nabor začasnih objektov se bo po predlogu razširil na objekte v primeru izrednih razmer ter skladiščne stavbe za dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih in prometnih območij. “Podjetja bodo lahko začasno, do tri leta, na svojem dvorišču postavila skladišča poleg obstoječih objektov ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt,” je povedal Rožac.

Legalizacija bo po predlogu mogoča tudi za dele objekta, pri čemer bo določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se bo štela za uporabno dovoljenje.

Novi zakon bo predvidoma upošteval odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost zakona o graditvi objektov (predhodnika gradbenega zakona) glede posega v pravico do spoštovanja doma. Po predlogu bo sodišče pred odstranitvijo nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, lahko presodilo sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. Če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko inšpektor opravil izvršbo (odstranitev nelegalnega objekta), v nasprotnem primeru pa bo odstranitev odložil za pet let.

Ključne spremembe novega zakona o urejanju prostora bodo na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, “vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja”, je dejal Rožac.

Novi zakon bo po predlogu prinesel projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, da bosta in delo potekala hkrati med vsemi strokami. Postopki načrtovanja posegov v prostor in postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli vzporedno – postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana.

Preberi še:  Večkilometrske kolone pred mejnimi prehodi s Hrvaško

Po predlogu bodo na zakonski ravni določene vrste prostorskih aktov, za katere bo obvezna celovita presoja vplivov na okolje, in sicer bodo to strateški prostorski akt, občinski prostorski načrt, državni prostorski načrt in uredba o najustreznejši varianti.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.