V letu 2019 je bilo do 25. 7. 2019 za posek zaradi podlubnikov označenih za 470.000 m3 drevja. V prvih štirih mesecih je bilo za posek izbrano večinoma drevje, napadeno od podlubnikov v poznopoletnih oziroma jesenskih mesecih leta 2018 – skupaj za približno 161.000 m3 dreves, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije.
V Sloveniji živi okoli 90 vrst podlubnikov. Naseljujejo večinoma iglavce. Večjo škodo v slovenskih gozdovih povzročajo podlubniki na smreki, jelki in na borih. Daleč največ poškodb povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi ali veliki smrekov lubadar (Ips typographus). Smrekovi podlubniki najbolj ogrožajo gozdove starejših iglavcev na prisojnih, predvsem južnih, jugozahodnih legah, na talnih podlagah rečnih naplavin in v nižinah, posebej na rastiščih, kjer je oskrba gozda z vodo slaba. Tanjše drevje smreke, vrhove in veje pa pogosteje napada šesterozobi ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus).
V juniju in zlasti v juliju se je izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala (marec: 52.000 m3, april: 37.000 m3, maj: 27.000 m3, junij: 85.000 m3, julij: 196.000 m3), kar kaže na številčno letošnjo prvo generacijo smrekovih podlubnikov. Kljub neugodnim vremenskim razmeram za njihov razvoj so podlubniki med 1. majem in 25. julijem 2019 napadli približno 308.000 m3 smreke. Če ga primerjamo z rekordnimi napadi, je letošnji napad vsaj polovico manjši, a žal zopet večji od lanskega v enakem obdobju, ki je znašal 287.000 m3, dodajajo na ZGS.
Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem območju
Zaradi poškodovanosti gozdov v vetrolomih v letih 2017 in 2018 so v letu 2019 podlubniki večino poškodb povzročili zlasti na območju Kočevja in Slovenj Gradca, pa tudi Nazarij, Maribora in Kranja. Največje poškodbe so na območju Bleda, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let. Po podatkih slovenjgraške enote Zavoda za gozdove Slovenije, je bilo v juliju največ žarišč s po nekaj tisoč kubičnimi metri napadenega drevja na območju Dravograda, težave so tudi v Črni in povsod tam, kjer je bil vetrolom.
Preberite tudi: Škoda za posledicami vetroloma ocenjena, najhuje na območju Črne
S težavo prenamnožitve podlubnikov na Koroškem se je julija seznanila tudi ministrica za kmetijstvo, dr. Aleksandra Pivec. Pivčeva je med drugim obiskala Zavod za gozdove, OE Koroška, kjer so prikazali delovanje območne enote, izpostavili pa so tudi pretekle ujme, ki so prizadele tukajšnje gozdove in pustile posledice, med drugim tudi namnožitev podlubnikov.
Zavod za gozdove Slovenije izvaja poostren nadzor, aktivni naj bodo tudi lastniki gozdov
Zavod za gozdove Slovenije izvaja poostren nadzor v ogroženih gozdovih, z namenom čim hitrejšega evidentiranja in sanacije žarišč podlubnikov. Revirni gozdarji napadena drevesa označujejo za posek ter lastnikom gozdov izdajajo odločbe za izvedbo poseka in zatiralnih ukrepov. Najpomembnejše je zagotavljanje pravočasnega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesno-predelovalne obrate.
Lastnike gozdov pozivajo, naj čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Skrbni lastniki gozdov tudi sami redno pregledujejo smrekove gozdove za znake napadov podlubnikov ter morebitnih podrtic (posledice poletnih neurij) – v poletnem obdobju najmanj dvakrat mesečno. Če lastniki opazijo napad, naj o tem čim prej obvestijo revirnega gozdarja in s sanacijo lahko v tem primeru začnejo nemudoma.
Prenamnožitev podlubnikov v letu 2019 prerašča v naravno nesrečo
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na Zavodu za gozdove Slovenije predvidevajo, da bo poškodovanost zaradi prenamnožitve v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Prenamnožitev populacije podlubnikov je po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Ur. l. RS, št. 14/18; dalje: ZUOPŠP) stanje, ko je zaradi napada podlubnikov treba posekati več kot 400.000 m3 dreves v posameznem koledarskem letu in je ocenjena škoda enaka ali večja od praga, kot ga za naravno nesrečo opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč.
Prognoza prenamnožitve smrekovih podlubnikov
Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije na podlagi ulova v kontrolne pasti izdelujeta prognozo prenamnožitve smrekovih podlubnikov. Prognoza z naslovom: »Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019« je dostopna na portalu varstva gozdov, za lastnike gozdov pa je zanimiv tudi interaktivni zemljevid, kjer si lahko ogledajo, kje so zaznali večje populacije podlubnikov.
Vir: Zavod za Gozdove Slovenije
