Prednik zahteva ureditev področja poklicnih bolezni v Sloveniji (VIDEO)

FOTO: Arhiv Jani Prednik
Koroški poslanec v DZ, Jani Prednik, ponovno zahteva od Ministrstva za zdravje konkretne rešitve in tamkajšnjim zaposlenim diha za ovratnik. Tokrat je na seji Državnega zbora izpostavil problematiko s področja poklicnih bolezni v Sloveniji in od ministra za zdravje Aleša Šabedra, zahteval konkretne rešitve.

Koroški poslanec v DZ, Jani Prednik, ponovno zahteva od Ministrstva za zdravje konkretne rešitve in tamkajšnjim zaposlenim diha za ovratnik. Tokrat je na seji Državnega zbora izpostavil problematiko s področja poklicnih bolezni v Sloveniji, pri čemer kot glavni problem navaja pomanjkljive predpise s tega področja, ki onemogočajo dejansko odkrivanje poklicnih bolezni.

Naj spomnimo, da je Prednik že konce januarja na seji Državnega zbora seznanil ministra za zdravje Sama Fakina z nekaterimi dejstvi glede redkih bolezni v Sloveniji in neurejenostjo tega področja in od njega zahteval, da se na tem področju nekaj premakne in uredi. Prednik je poudaril, da je nedopustno, da se denar za zdravljenje enoletnega otroka zbira na dobrodelnem koncertu, kot meni, se to ne bi smelo dogajati in pozval ministra k poglobitvi zdravstvene zakonodaje in iskanju primernih rešitev. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Ta teden pa je koroški poslanec na 8. seji Državnega zbora izpostavil problem v zvezi z ureditvijo področja poklicnih bolezni v Sloveniji, ki ga je naslovil na ministra za zdravje Aleša Šabedra.

Pred kratkim sem odprl problematiko redkih bolezni in od ministrstva zahteval pripravo rešitev, na katere še vedno čakamo. Na včerajšnji seji DZ pa sem opozoril na problematiko t.i. poklicnih bolezni.Poklicne bolezni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in so v registru poklicnih bolezni.

Objavil/a Prednik Jani dne Torek, 21. maj 2019

»Prepričan sem, da se kljub različnim pogledom na urejanje družbenih vprašanj, vključno s področjem zdravstva, vsi politiki strinjamo, da bi moral biti eden izmed ciljev naše države zdrav delavec v zdravem delovnem okolju. V okviru različnih dogodkov, s katerimi smo po Sloveniji obeležili praznik dela, sem v pogovoru z ljudmi, delavkami in delavci, ter predstavniki sindikatov bil opozorjen na problematiko poklicnih bolezni − natančneje na pomanjkljive predpise s tega področja, ki onemogočajo dejansko odkrivanje poklicnih bolezni. Ko sem se poglobil v tematiko, sem naletel tudi na opozorila strokovnjakov s področja medicine dela, da je urejanje poklicnih bolezni v naši državi močno zastalo, medtem ko so se narava dela, delovno okolje ter s tem viri ogrožanja zdravja delavk in delavcev od osamosvojitve Slovenije močno spremenili, kar dodatno prispeva k rasti dejanskega števila tovrstnih bolezni,« je v uvodnem delu dejal Prednik.

»Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 68. členu določa, da se za poklicno bolezen štejejo bolezni, ki so »povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan«.

In nadaljeval: »Poenostavljeno povedano gre za bolezni, ki imajo svoj izvor v naravi oziroma pogojih opravljanja dela, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da se bo enaka bolezen pojavila pri več sodelavcih. Odkrivanje poklicnih bolezni je nujno za to, da bi lahko čim prej sprejeli preventivne ukrepe in po možnosti v celoti preprečili njihov pojav pri drugih sodelavcih, posledično pa tudi negativne posledice za delodajalce in celotno gospodarstvo. Naj omenim, da Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu izpostavlja, da z delom povezane bolezni in poškodbe Evropsko unijo stanejo več kot 476 milijard EUR oz. 3% BDP na leto.«

»V skladu z 68. členom ZPIZ-2 je za določitev poklicnih bolezni in del, na katerih se pojavljajo, ter za opredelitev postopka ugotavljanja in prijave teh bolezni pristojen minister za zdravje. Kljub tej določbi je še vedno v veljavi stari Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz 2003, ki pa ne dosega svojega namena. V nasprotju z drugimi evropskimi državami je v Sloveniji letno odkritih le nekaj deset poklicnih bolezni. Nekaj upanja za napredek na področju odkrivanja in preprečevanja poklicnih bolezni je prinesel osnutek novega pravilnika, ki je bil spomladi leta 2018 v javni razpravi, a do konca mandata prejšnje vlade in takratne ministrice za zdravje ni prišlo do njegovega sprejetja,« je bil kritičen Prednik.

Govor pa je zaključil z besedami: »Glede na nujnost ureditve področja poklicnih bolezni, na čelu s sprejetjem novega pravilnika, me zanima, kdaj načrtujete izdajo prenovljenega pravilnika o poklicnih boleznih in ali boste pri njegovi pripravi upoštevali rešitve, ki so bile pripravljene za sprejem v lanskem letu?«

Kot je po seji povedal Prednik, žal minister na njej ni bil prisoten, zato bo ta debata na sporedu tudi na naslednji seji. Prav tako pa mu še ni uspelo pridobiti informacij, kako daleč je ministrstvu pri urejanju zdravstvene zakonodaje in iskanju primernih rešitev glede redkih bolezni.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila