V prvi fazi bodo v Bolnišnici dr. Petra Držaja zagotovili 37 postelj za covidne bolnike, ki jih bodo polnili postopoma do konca tedna. Ob tem največji izziv ostajajo kadri, je v današnji izjavi za medije opozoril v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jože Golobič. Pomoč dobivajo iz drugih zdravstvenih zavodov, Rdečega križa Slovenije in Slovenske vojske, pa tudi od koncesionarjev in zasebnikov, a glavnino bremena odnesejo zdravstveni delavci UKC. Zagotovil je tudi, da nobenega bolnika ne pustijo pred vrati bolnišnice.
Po besedah vodje covidnega oddelka v bolnišnici Matica Koželja so oddelek v bolnišnici Petra Držaja odprli v veliki naglici. “Bolnike bomo sprejemali postopoma, ne, ker ne bi imeli ustreznih kapacitet, ampak ker je dobiti kader, predvsem medicinske sestre, prava umetnost,” je dejal. Ob tem je zunanje zdravstvene ustanove pozval, da posodijo kakršnekoli kadre, ki bi bili pripravljeni pomagati.
Podobno opozarja tudi vodja zdravstvene nege v bolnišnici Petra Držaja Aleksandar Pavlović. “V prihodnjih dneh bo dobrodošla pomoč prostovoljcev Rdečega križa, študentov, vseh, ki so pripravljeni pomagati, da delo nemoteno teče. Tudi če niso iz zdravstvene stroke, lahko veliko postorijo tudi zunaj rdeče cone. Vsak par rok pride prav,” je poudaril.
V ljubljanskem kliničnem centru, kjer imajo sicer več kot 300 nenadomeščenih odhodov medicinskih sester, jim že sedaj pomaga okoli 230 študentov zdravstvene nege in okoli 40 študentov medicine, je pojasnila glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak.
Znotraj UKC so po njenih besedah praktično že izčrpali možnosti za prerazporejanje kadra, s pomočjo ministrstva za zdravje pa so prerazporedili nekaj kadra iz zdravstvenih domov ljubljanske regije ter idrijske psihiatrične bolnišnice, ljubljanskega onkološkega inštituta, šentviškega centra za zdravljenje bolezni otrok in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.
Na pomoč prihaja 20 prostovoljcev Rdečega križa, v torek pa tudi ena ekipa Slovenske vojska, ki jo sestavljajo vojaški bolničar ter diplomirana in srednja medicinska sestra. Razporedili jih bodo v diagnostično-terapevtski servis.
Sicer pa so vodstva bolnišnic danes imela sestanek s predstavniki ministrstva, na katerem so po Golobičevih besedah uskladili povečanje razpoložljivih kapacitet. “Če je verjeti modelskim napovedim, naj bi okužbe v teh dneh dosegle vrh, kar pomeni, da bomo bolnišnice svoj vrh dosegle v dveh do treh tednih. Do tedaj pričakujemo naraščanje sprejema bolnikov,” je dodal.
V osrednji slovenski bolnišnici je danes hospitaliziranih 250 covidnih bolnikov, od tega 72 na intenzivni negi. Brez danes odprtega dodatnega oddelka bi na voljo tako imeli le še 12 navadnih postelj. Kot pravi Golobič, imajo v prostorih bolnišnice Petra Držaja še možnost postavitve dodatnih postelj, večji izziv je zagotovitev ustreznega kadra. “Zaenkrat menimo, da postelje za akutno obravnavno zadostujejo, problem pa postajajo intenzivne postelje,” je opozoril.
Minister za zdravje Janez Poklukar je že konec minulega tedna povedal, da se za pomoč v covidnih bolnišnicah dogovarjajo tudi s civilno zaščito, Rdečim križem in vojsko ter srednjimi šolami, v bolnišnično delo se vključujejo tudi študenti. Odziv slednjih je Poklukar danes označil za “več kot dober”. “Nenazadnje smo se tudi z dekanom medicinske fakultete dogovorili, da bodo predavanja do nadaljnjega na daljavo, klinične vaje pa ostajajo fizično, kajti na ta način so študenti lahko aktivneje vključeni v procese v bolnišnicah,” je dejal. Točno število študentov, ki pomagajo v bolnišnicah, bo predvidoma predstavil na torkovi novinarski konferenci, a kot je dejal danes, je “ta številka velika in dosega nekaj sto”.
V odgovoru na vprašanje o možnosti popolnega zaprtja je Poklukar spomnil, da so bili ukrepi nazadnje zaostreni 5. novembra in ob tem dodal, da se “seveda še lahko zaostrujejo”. Po njegovem mnenju pa je najbolj pomembno, da se ukrepov držimo. Kot pravi, popolno zaprtje nič ne pomaga, če so nato med vikendi organizirane zasebne zabave. “Ta trenutek je jasno zapisano, da druženja ni. Če se tega držimo, verjamem, da lahko pomembno zmanjšamo število okuženih, številke v naslednjih dneh bodo pa pokazale, če to res izvajamo,” je dodal.
Po njegovi oceni je “stanje duha eden od ključnih razlogov, da smo tam, kjer smo”. “Epidemija ni zdravstveni problem, epidemija je družbeni problem. Če imamo bolno družbo, potem imamo velik problem z izzivi, ki jih mora reševati družba skupaj,” je opozoril.
