Odziv zavarovalnic na ukinitev zdravstvenega zavarovanja

Ob napovedi vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno blagajno v zavarovalnicah pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema. Opozarjajo tudi, da se odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, na kar pa zavarovalnice nimajo vplivajo.

“V Vzajemni bomo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,” so pri Vzajemni odgovorili za STA.

Dodali so, da si bodo tudi v nadalje prizadevali pomagati zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. Z vsemi deležniki v zdravstvu želijo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje, so navedli.

Pri Vzajemni so sicer, po napovedi zavarovalnice Generali o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra, prejšnji teden pojasnili, da bo nadaljevanje rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu vplivalo tudi na premijo zdravstvenega zavarovanja. Povedali so, da zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic.

V skupini Triglav podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa je po njihovem mnenju ključno, da bo javni zdravstveni sistem “dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta,” so zapisali v odgovoru STA.

Kot opozarjajo, se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej, zato se ob tovrstnih trendih in v sedanjem načinu financiranja javne zdravstvene blagajne “ni mogoče izogniti prilagajanju premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance”.

Trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, se bo nadaljeval, opozarjajo. To pa pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja, so izpostavili.

V zvezi z napovedjo vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovanje pa v Triglavu izpostavljajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, “izjemno premišljeni”. Take spremembe morajo biti tudi plod splošnega konsenza vseh deležnikov, “saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike,” so zapisali.

V skupini sicer poudarjajo, da bodo še naprej razvijali dodatna zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve, saj se zavedajo njihove pomembnosti pri ohranjanju zdravja ljudi.

“Zdravstvena zavarovanja omogočajo, da prebivalstvo zmanjšuje tveganja za plačila storitev iz lastnega žepa ter v primeru težav omogočajo boljšo dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe,” so med drugim zapisali v odgovoru STA.

V Slovenskem zavarovalnem združenju so za STA navedli, da cene javnih zdravstvenih storitev oziroma porabo sredstev za javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice. Če se poveča osnovna cena storitve, se poveča tudi del, ki odpade na doplačilo. Zavarovalnice, ki izvajajo dejavnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so cene tega zavarovanja nazadnje povišale leta 2019, so pojasnili.

“Od zadnjega dviga cen, to je od 2019 do 2022, so se odhodki javne zdravstvene blagajne povišali za skoraj milijardo evrov, tisti odhodki, ki imajo doplačila, so se povišali za dobrih 700 milijonov evrov oziroma za 31 odstotkov,” so pojasnili. Zaradi teh trendov se krepi tudi obseg doplačil, so dodali.

V Generaliju poudarjajo, da predloga novele zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, niso prejeli, zato ga ne moremo komentirati. Se pa zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, “ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva ter uresničevanje pravic zavarovancev,” so zapisali v odgovoru STA.

Ob tem med drugim izpostavljajo, da o vsebini kritij in višini doplačil v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne odloča zavarovalnica, temveč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki opredeljuje, katere pravice in v kakšni višini so del obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer na včerajšnji novinarski konferenci napovedal prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer želi vlada preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Pri tem sta koalicija in vlada enotni, je pojasnil.

Vir: STA