Kot je Tanja Bolte povedala na novinarski konferenci, je med muljem, ki ga je v Mežiški dolini vse do Dravograda naplavila ujma v začetku avgusta, po zdajšnjih ocenah približno 25.000 kubičnih metrov takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Kolikšne približno so količine nenevarnega mulja, še ni znano.
Občine so naplavljeni mulj ob čiščenjih po ujmi deponirale na začasne lokacije znotraj občin, zdaj pa si želijo, da se ga čim prej odpelje na za to predvidene lokacije.
Kot so v podjetju TAB Mežica potrdili v sporočilu za javnost, jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kontaktiralo v zvezi z možnostjo, da bi na njihovi lokaciji odložili nevarne odpadke.
Sporočili so, da glede na to, da gre za okrog 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala te možnosti nimajo, saj nimajo takšnih kapacitet.
“Bomo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh možno odložiti“, so še zapisali.
“Seveda bo pri vsem tem potreben širši konsenz vseh deležnikov v skupnosti (občino, krajevno skupnostjo in ostalimi zainteresiranimi strankami), da se najde rešitev za nastalo situacijo“, so v podjetju TAB zaključili svoje sporočilo.
Koroški župani po predstavitvi dodatnih analiz naplavljenega mulja izpostavljajo vrsto še odprtih vprašanj. Med drugim jih v Dravogradu bega, da je prvotno analizirani mulj s preseženimi vrednostmi težkih kovin zdaj opredeljen kot nenevaren odpadek. V Kocerodu so medtem pripravljeni sprejeti nekaj količin nenevarnega odpadka na odlagališče Zmes.
Vir: TAB Mežica in STA
