“Danes praznujemo in ozaveščamo o tem na nek način pojavu lahkega jezika, lahkega branja, ki je nastal zaradi potreb ljudi po razumljivih, berljivih in jasnih informacijah in sporočilih,” je današnje dogajanje v Slovenj Gradcu za STA povzela vodja dostopnosti pri zavodu Risa Saša Lesjak.
Letošnji Dan za lahko branje je predvsem posvečen kognitivni dostopnosti v kulturi s poudarkom na vlogi muzejev in galerij pri vključevanju oseb z intelektualnimi in drugimi kognitivnimi ovirami.
Lesjak ugotavlja, da se na lahko branje, lahki jezik oziroma dostopno komunikacijo in dostopne informacije v tem trenutku muzeji, galerije in knjižnice zelo odzivajo. “Nastalo je veliko dobrih praks pri nas, veliko dobrih praks smo spoznali v tujini, ker prek učne mobilnosti za odrasle veliko potujemo in si predvsem ogledujemo te prakse socialnega vključevanja, dostopnih informacij,” je dejala.
Na današnji okrogli mizi sta tako gosta s Portugalske Vera Vaz in Paulo Mourinha predstavila, kako so skozi projekt usposabljali mlade z intelektualno oviranostjo za soustvarjanje kulturnih vsebin, ob tem pa je eden od njih dobil tudi delo vodiča v muzeju.
Tina Bizjak, Dejan Juhart in Vilja Lukan Pišek so predstavili pripravo vodnika po razstavi v lahkem branju, s katerim želijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije omogočiti razumevanje stalne razstave Slovenci v 20. stoletju vsem.
Podobno publikacijo oziroma katalog v lahkem branju o slikarju Jožetu Tisnikarju je prav ta teden izdala tudi Koroška galerije likovnih umetnosti.
Kot je povedala direktorica galerije Petra Čeh, so pri ustvarjanju kataloga sodelovali uporabniki zavoda Risa, s katerimi so skupaj pripravili vsa besedila. Napovedala je še več drugih podobnih projektov, s katerimi želijo galerijo naredili čim bolj dostopno. “Muzejev brez obiskovalcev ni in pravzaprav si želimo pestro druščino v naših muzejih in galerijah,” je sklenila Čeh.
Da lahko z načini predstavitve dostop do muzejskih vsebin omogočimo prav vsem v skupnosti, je poudarila tudi kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja Karla Oder. Jaka Blejc in Tjaša Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani pa sta predstavila vključevanje oseb z Downovim sindromom v delovni proces galerije.
V okviru Dneva za lahko branje so danes v slovenjgraški športni dvorani potekale tudi različne delavnice, razglasili pa so tudi nove ambasadorje lahkega branja.
Mednarodni dan lahkega branja obeležujemo vsako leto 28. maja, na dan, ko je bil podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje (Inclusion Europe), ki se zavzema za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi ter poudarja, da imamo vsi ljudje enake pravice, pa so ob današnjem mednarodnem dnevu lahkega branja spomnili v ljubljanskem Varstveno delovnem centru (VDC) Tončke Hočevar.
Ob tem so poudarili, da je pravica do dostopa do informacij in kulturnih vsebin temeljna človekova pravica. Spomnili so, da začetki priprav gradiv v lahko berljivi obliki pri njih segajo v leto 2001, ko je VDC Tončke Hočevar izdal prvo revijo v lahkem branju.
Lahko branje je več kot le prilagojen način pisanja, je most do boljšega razumevanja, večje pismenosti in samostojnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju. Gre za orodje, ki osebam z motnjo v duševnem razvoju omogoča boljše vključevanje v družbo in večjo dostopnost do informacij tudi za tiste, ki imajo težave pri branju in pisanju, so še navedli pri VDC Tončke Hočevar.
Vir: STA
