Po navedbah inšpektorata je trgovina z ljudmi kompleksen zločin, katere namen je najpogosteje prisilno delo, pri čemer pa je pogosto težko razlikovati, kaj je trgovina z ljudmi in kaj je “zgolj” izkoriščanje delovne sile. Nizke plače in slabi delovni pogoji namreč sami po sebi še ne izpolnjujejo vseh znakov trgovine z ljudmi za prisilno delo.
Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je zato treba po navedbah inšpektorata najti vse znake, kot so zavajanje zaposlenega o okoliščinah dela, plačila in bivalnih pogojih, vzdrževanje negotovega stanja zaposlenega za njegov obstanek v državi, vzdrževanje stanja odvisnosti, na primer z zadrževanjem potovalnih listin, in splošno negotovo stanje osebe, če je na primer odvisna od drog. Pri tem so pogoste tudi grožnje in nasilje.
“Če delavec zaradi celotnega nadzora, ki ga izvaja delodajalec, ne more zapustiti delovnega razmerja, se ta dejanja lahko opredelijo kot trgovina z ljudmi,” pravijo na inšpektoratu. Ob tem dodajajo, da trgovino z ljudmi pogosto spremljajo tudi finančni kriminal in druga kazniva dejanja.
Pravijo še, da so pri opravljanju inšpekcijskih nadzorov posebej pozorni tudi na prepoznavo znakov trgovine z ljudmi, pri čemer v primeru, da jo zaznajo, obveščajo ostale pristojne organe.
Na Slovenski karitas pri svojem delu z okoli 40.000 gospodinjstvi, od tega je več kot 2000 migrantskih, zaznavajo različne pasti pri zaposlovanju, v katere se ujamejo zlasti revni in ranljivi, posebej tujci. Pogoji dela niso taki, kot so bili predstavljeni, prekomerno delo, povezanost nastanitve s plačilom, “hranjenje” dokumentov, socialna osamitev in delo na črno se v nekaterih primerih približuje indikatorjem trgovine z ljudmi, so zapisali v sporočilu za javnost.
Trgovini z ljudmi so po njihovih ugotovitvah izpostavljeni zlasti ljudje, ki so na begu pred revščino, naravnimi katastrofami, brezposelnostjo, vojno in v iskanju boljših pogojev za življenje. “Zato je pomembno ozaveščanje beguncev in izobraževanje osebja, ki se neposredno srečuje z njimi, da zmorejo prepoznavati različne oblike zlorab ter znake trgovine z ljudmi in ponuditi takojšnjo potrebno pomoč,” so zapisali.
Izpostavljajo pomembnost odkrivanja trgovine z ljudmi v povezavi z izkoriščanjem delovne sile z namenom, da bo tovrstna trgovina z ljudmi kazensko preganjana kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, ne pa kot administrativna kršitev zakonov povezanih z delovnimi razmerji. Treba je zagotavljati tudi več usposabljanj o odkrivanju žrtev trgovine z ljudmi za namene izkoriščanja delovne sile in razmisliti o povezovanju z nevladnimi organizacijami, ki so v stiku z ranljivimi skupinami, so zapisali. Ob tem opozarjajo na odgovornost vseh, “da si ne zatiskamo oči in odločno opozarjamo na zlorabe in kakršnokoli uničevanja dostojanstva sleherne osebe”.
