Nadomestila za bolniške odsotnosti ZZZS lani stala že skoraj pol milijarde evrov. Najdaljši bolniški stalež odprt leta 2009

Delež zdravstvenega absentizma v breme ZZZS raste že nekaj let, s tem pa izdatki za nadomestila za zadržanost od dela, ki jih krije zdravstvena blagajna. Če so leta 2013 znašali 224,7 milijona evrov, so lani tudi zaradi epidemioloških razmer nanesli že 497,7 milijona evrov. V ZZZS so ob tem kritični do ureditve na področju dolgotrajnih bolniških.
dežurna ambulanta

Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana ali darovanje krvi. Delodajalec krije odsotnosti, vezane na poškodbe na delu, poklicne bolezni ter bolezni in poškodbe zunaj dela, ostalo pa odpade na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V Sloveniji je sicer marca letos prišlo do sprememb na področju odgovornosti za izplačevanje nadomestil za bolniški stalež. Obdobje nadomestila v breme delodajalca se je namreč skrajšalo s 30 na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost. Poleg tega se je skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni. Vse, kar je nad temi mejami, gre v breme ZZZS.

Leta 2021 je bilo v Sloveniji 1.358.817 bolniških odsotnosti, zaradi začasne nezmožnosti za delo pa je bilo izgubljenih 14.184.358 dni, kar je 15,2 odstotka več kot v predhodnem letu. Povprečno trajanje bolniške je bilo 10,5 dneva. Leto prej je bilo medtem 1.042.407 bolniških odsotnosti, ki so skupaj terjale 12.312.544 dni. Povprečno je bolniška trajala 11,8 dneva, je razvidno iz letnega poročila ZZZS.

Ko gre za absentizem v breme delodajalca, je bilo zadržanosti z dela lani 807.278, v breme ZZZS pa jih je bilo 551.539. Izgubljenih dni za delodajalca je bilo 5.745.668, za ZZZS pa 8.438.690. Lani se je tako skupni odstotek bolniškega staleža glede na razpoložljive dni zvišal za 0,6 odstotne točke na 5,1 odstotka. Pri tem se je zlasti povečal v breme ZZZS; z 2,6 odstotka na tri odstotke. V breme delodajalcev je znašal 2,1 odstotka (v letu 2020 1,9 odstotka).

Bolniške odsotnosti, ki jih je poravnal delodajalec, so bile v letu 2021 v največ primerih posledica bolezni in poškodb zunaj dela (792.398), tiste, ki so odpadle na ZZZS, pa so bile najpogosteje vezane na transplantacije, izolacijo in spremstvo (274.071) ter nego (207.961).

Visoki stroški z naslova izolacij zaradi covida

Delež zdravstvenega absentizma v breme ZZZS sicer raste že nekaj let, zlasti od druge polovice leta 2015 pa izjemno naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so za STA opozorili v ZZZS. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 444,2 milijona in lani 497,7 milijona evrov, so nanizali.

Na takšno rast so po navedbah ZZZS vplivale tudi epidemiološke razmere, saj so samo stroški nadomestil iz razloga izolacije zaradi covida-19 lani znašali 97,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2020 porasli za 89,3 milijona evrov.

Daleč največ nadomestil za začasno zadržanost od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je bilo glede na območne enote ZZZS lani izplačanih v Ljubljani (148,4 milijona oz. 4,4 odstotka več kot leta 2020). Največjo rast nadomestil s tega naslova pa so sicer imeli v Krškem (+24 odstotkov na 14,7 milijona evrov), Novem mestu (+22,6 odstotka na 26,3 milijona evrov) in na Ravnah na Koroškem (+20,5 odstotka na 35,5 milijona evrov).

Rasti izdatkov pa še ni videti konca. Letos je šlo iz zdravstvene blagajne do 31. maja za bolniške staleže že 291,9 milijona evrov “in bi lahko presegli celo 700 milijonov evrov”.

Izdatke zdravstvene blagajne povečujejo tudi dvig povprečnih osnov za obračun nadomestil v letu 2021, v letu 2022 pa tudi omenjena sprememba zakonodaje.

Poleg tega se rast izdatkov ZZZS za nadomestila pričakuje tudi v luči sorazmerno visoke zaposlenosti, stalnega spreminjanja strukture aktivnega prebivalstva zaradi daljše upokojitvene starosti ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža. Prav tako negativno vplivajo neusklajeni postopki ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo.

Najdaljši bolniški stalež odprt leta 2009

Ob tem so na ZZZS izpostavili pet najdaljših bolniških staležev, ki neprekinjeno trajajo od julija 2009, januarja 2010 ter februarja, marca in aprila 2011.

Slovenska zakonodaja je v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, neprimerljiva s tistimi v sodobnih evropskih državah, “kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto”. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža, so izpostavili v ZZZS.

ZZZS sicer izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi v primerih, ko gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lani je bilo denimo izvedenih 4326 nadzorov. Največkrat, v 238 primerih, je bila ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar predstavlja 5,5 odstotka ugotovljenih kršitev. Največji, 10-odstotni delež kršitev je odpadel na samozaposlene.

V ZZZS menijo, da mora biti cilj bodočih sistemskih ukrepov ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Glavni izzivi so po mnenju zavoda sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela, preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način, povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje.

Potrebni so še prenova invalidske zakonodaje v smeri hitrejših postopkov, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti ter vložitev naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo, so sklenili.

Piše Marjetka Nared

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.