.
.
..

Na ta dan je v Sloveniji umrlo največ ljudi

27. februar 2018 – dan, v katerem je v tem letu umrlo največ oseb

Dan, ki je posvečen spominu na umrle oziroma dan mrtvih, se v Sloveniji praznuje 1. novembra. Ob tej priložnosti so na Statističnem uradu RS pripravili nekaj podatkov iz statistike umrlih.

Statistika umrlih v Sloveniji je tudi v letu 2018 tako kot v letu 2017, ki je bilo po 2. svetovni vojni leto z drugim najvišjim številom umrlih (20.509), presegla število 20.000. V 2018 je namreč umrlo 20.485 prebivalcev in prebivalk (10.113 moških in 10.372 žensk). Tudi v 2018 je tako kot v 2017 več prebivalcev Slovenije umrlo, kot se jih je rodilo. Po enajstih zaporednih letih pozitivnega naravnega prirasta je bilo leto 2018 tako drugo leto zapored z negativnim naravnim prirastom. Ta je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb v primerjavi s prejšnjimi leti, zlasti v zimskih mesecih.

Dan in mesec z največ umrlimi

V letu 2018 je v Sloveniji umrlo povprečno 56 oseb na dan. Mesec, v katerem jih je v tem letu umrlo največ, in edini mesec, v katerem jih je umrlo več kot 2.000, je bil marec (2.047). Dan, v katerem jih je v tem letu umrlo največ, pa je bil 27. februar (82). 51,6 % oseb, umrlih v 2018, je umrlo v zdravstveni ustanovi,  42,0 % doma, 6,4 % pa drugje.


Povprečna starost umrlih se zvišuje

Povprečna starost umrlih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala za skoraj devet let (z 69,1 leta v 1988 na 77,9 leta v 2018).

Moški umirajo v povprečju pri nižji starosti kot ženske, vendar se povprečna starost umrlih moških zvišuje nekoliko hitreje kot povprečna starost umrlih žensk. Povprečna starost v letu 2018 umrlih moških je bila 74,1 leta, kar je za 9,7 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 64,4 leta. Povprečna starost v letu 2018 umrlih žensk pa je bila 81,6 leta, kar je za 8,6 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 73,0 leta.Podatki o povprečni starosti umrlih moških in žensk, razčlenjeni po statističnih regijah, pokažejo, da je bila povprečna starost umrlih za oba spola v letu 2018 najvišja v regijah zahodne Slovenije in da se je v smeri proti vzhodu postopno zniževala. Povprečna starost umrlega moškega je na Koroškem znašala 74.4 leta, ženske pa 80,4.

OGLAS

Stopnja prezgodnje umrljivosti se znižuje

Stopnja prezgodnje umrljivosti (tj. umrljivosti pred 65. letom starosti) je za moške višja kot za ženske, se pa za oba spola znižuje. Med v letu 2018 umrlimi je bilo 3.385 ali 16,5 % oseb, ki so umrle pred 65. letom (med umrlimi moškimi jih je bilo 2.294 ali 22.7 %, med umrlimi ženskami pa 1.091 ali 10,5 %). Pred 30 leti je pred 65. letom starosti umrlo skoraj za polovico več oseb kot v 2018 (6.326 ali 33,1 % oseb).

70,6 % vseh smrti v Sloveniji v 2018 posledica bolezni obtočil in neoplazem

Skoraj 71 % oseb od vseh, ki so v 2018 umrle v Sloveniji, je umrlo za posledicami bolezni obtočil in neoplazem. Najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so bili: odpoved srca, srčni infarkt in možganska kap. Med najpogostejšimi vzroki smrti zaradi neoplazem pa so bili: pljučni rak, rak dojke, rak prostate in rak prebavil (rak trebušne slinavke, rak želodca).Število umrlih zaradi bolezni obtočil na 1.000 prebivalcev je bilo v 2018 najvišje v pomurski regiji (5,2 na 1.000 prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (3,0 na 1.000 prebivalcev). Število umrlih zaradi neoplazem je bilo v navedenem letu najvišje v zasavski regiji (3,9 na 1.000 prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (2,9 na 1.000 prebivalcev).

Bolezni obtočil in neoplazme najpogostejša vzroka smrti tudi v drugih državah članicah EU-28

Podatek o standardizirani stopnji umrljivosti (to je tehtano povprečje starostne umrljivosti) omogoča primerjavo stopenj umrljivosti med državami in kaže, da je tudi v drugih državah članicah EU-28 po zadnjih podatkih za leto 2016, umrlo največ prebivalcev zaradi bolezni obtočil in neoplazem.Zaradi bolezni obtočil je največ oseb umrlo v Bolgariji (več kot 1.000 oseb na 100.000 prebivalcev), najmanj pa v Franciji (197 oseb na 100.000 prebivalcev). Zaradi posledic neoplazem je umrlo največ oseb na 100.000 prebivalcev na Madžarskem, in sicer 352 oseb na 100.000 prebivalcev. Več kot 300 oseb na 100.000 prebivalcev je zaradi posledic neoplazem umrlo še na Hrvaškem, Slovaškem, Poljskem in v Sloveniji. Najmanj oseb na 100.000 prebivalcev je za posledicami neoplazem umrlo na Cipru (201 oseba na 100.000 prebivalcev).

Kako dolgo naj bi živeli v prihodnosti?

Pričakovano trajanje življenja je kazalnik, ki pove, koliko let življenja lahko pričakuje oseba, rojena v določenem letu v določeni državi (kraju), ob rojstvu. Vrednost tega kazalnika se daljša, razlika v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu med spoloma pa se počasi zmanjšuje. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za 9,5 leta, za ženske pa za 7,3 leta.

Dečki, rojeni v 2018 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali 78,3 leta. Na ravni statističnih regij lahko pričakujejo najvišjo starost dečki, ki so se v 2018 rodili v koroški regiji (79,7 leta), najnižjo pa tisti, ki so se rodili v pomurski regiji (76,2 leta). Deklice, rojene v 2018 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakale 84 let. Na ravni regij lahko pričakujejo najdaljše življenje deklice, ki so se v 2018 rodile v osrednjeslovenski regiji (84,6 leta), najkrajše pa tiste, ki so se rodile v koroški regiji (82,3 leta). 
 
Glede na rezultate projekcij EUROPOP2018, ki jih je pripravil Eurostat za vse države članice ter za Islandijo, Norveško in Švico, se predpostavlja, da bo pričakovano trajanje življenja v letu 2100 rojenih dečkov že okoli 90 let, v istem letu rojenih deklic pa okoli 93 let.

Besedilo: SURS – celotno vsebino najdete TUKAJ.

Close Menu