Krivec: Z Zorčičevo razrešitvijo bo treba tretjič poskusiti

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po že drugem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča povedal, da bo treba poskusiti tretjič. Očitno beseda, ki jo nekdo da, ne zadostuje, je ugotavljal ob tem, da jim je ponovno zmanjkal en glas. "V tretje gre rado," je dejal tudi vodja poslancev SMC Gregor Perič.
Igor Zorčič

Razrešitev Zorčiča je danes na tajnem glasovanju ob obstrukciji večjega dela opozicije podprlo 45 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni.Če želimo normalno delati v DZ, moramo imeti predsednika DZ, ki bo predsednik vseh, ne pa samo ene skupine,” je tretji poskus razrešitev napovedal Krivec.

Po njegovih besedah še vedno obstaja tudi scenarij, da bi se v DZ z mesta gospodarskega ministra vrnil prvak SMC Zdravko Počivalšek in tako zagotovil 46 glas.

Na pozive opozicije k predčasnim volitvam, ker da razmerja moči niso jasna, je Krivec odgovoril, da razmerja niso bila jasna od začetka mandata. Tudi takrat “nismo vedeli, kdo je koalicija in kdo ne ter kdo je pogodbena koalicija, pa je vseeno zadeva delovala”, je dodal. Glede na današnja glasovanja DZ o zakonih, ki so jih poslanci v večini podprli z večino nad 46 glasovi, bi po ocenah Krivca težko govorili o tem, da DZ ne deluje. Trdi, da blokade DZ ni.

“Je treba delati v tem režimu. Je pa težko delati, če imamo na predsedniškem mestu nekoga, ki posluša le nasprotno stran in ne moderira ter poskuša najti srednje poti,” ugotavlja Krivec. S tega vidika bo treba po njegovih besedah s poskusom razrešitve ponovno poskusiti čim prej. “Tako stanje je nevzdržno. Zelo težko je sodelovati v DZ,” je poudaril.

Sicer je po njegovem mnenju čar tajnega glasovanja prav to, o čemer se zdaj sprašujemo. Ga pa čudi, “da se neke stvari dogovoriš in pri odraslih ljudeh to ne velja”. “To je večji problem. Ne gre več za politiko, ampak načrtno nagajanje. Če kdo drugače misli, naj to pove in se lahko stehtamo,” je dejal.

A Krivec ocenjuje, da zaradi današnje odločitve trenutno niti nismo korak bližje predčasnim volitvam. Morebitna vezava zaupnice predsednika vlade Janeza Janše na tretji poskus zamenjave Zorčiča je po besedah Krivca v Janševi pristojnosti. Tudi ta možnost obstaja, je ocenil. Dodal je, da se zaupnico namreč lahko veže na vsako glasovanje v DZ.

Ni se pa konkretno izrekel glede vprašanja, ali gre pri današnjem glasovanju za nasprotovanje padcu Zorčiča ali morda nasprotovanje imenovanju potencialnega kandidata za novega predsednika DZ, vodje poslancev NSi Jožefa Horvata. To je treba po besedah Krivca vprašati tiste, ki oddajo neveljavne glasovnice. in tiste, ki nočejo glasovati in umaknejo svoje poslance. Trenutno po njegovih besedah ne vidijo potrebe po drugem kandidatu, prav tako pobude z nobene strani za zdaj ni. Po njegovem mnenju je Horvat tudi zelo kompetenten, z izkušnjami.

Vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je ocenil, da bi bil izid “bistveno drugačen, če ne bi prišlo do obstrukcije”, s katero po njegovi oceni opozicija nadzoruje svoje poslanke in poslance. “Gre za discipliniranje, gre za nadzor in to je vsekakor nekaj, kar za delovanje DZ ni v redu, saj se poslancem jemlje možnost, pravico in dolžnost, da se o tako pomembnih vprašanjih izrečejo,” je dejal. Po njegovem mnenju gre za “trdo roko”, s katero se vsi opozicijski poslanci gotovo niso strinjali.

Perič verjame, da bo današnje glasovanje prineslo določene politične posledice, o katerih pa je še prezgodaj govoriti.Bo pa v začetku prihodnjega tedna verjetno bolj jasno, kakšne politične posledice bo imelo to glasovanje,” je dodal. O možnosti vrnitve Počivalška v DZ je dejal, da je o tem v tem hipu “težko govoriti”, je pa poudaril, da ima Počivalšek poln poslanski mandat, ki ga je dobil od ljudi in ga lahko kadar koli reaktivira.

Na mandatno-volilni komisiji bodo po njegovih besedah v prihodnjih tednih govorili o “kakšnih drugih mandatih”, ki so vezani na zapuščanje strank in opravljanje postranskih del. Glede glasovanja poslancev DeSUS je poudaril, da je to temeljilo na dejanjih predsednika DZ, kot je zavračanje dnevnega reda. “Vprašanje je, ali bomo v prihodnje lahko v okviru te institucije delovali na predvidljiv način. Mislim, da si slovenski pravni red in institucije predvsem zaslužijo neko predvidljivost,” je sklenil.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.