Idejna zasnova projekta Življenje ob meji je v Koroškem pokrajinskem muzeju na pobudo takratne direktorice Brigite Rajšter nastala že leta 2015. S projektom so želeli raziskati in osvetliti življenje ljudi ob slovensko-avstrijski meji, ki je nastala po koroškem plebiscitu leta 1920. Spominske pripovedi in osebne zgodbe ljudi je zbrala zunanja sodelavka dr. Manja Miklavc.
Spominov polna monografija Ko spregovorijo meje je nastala zaradi ljudi, z ljudmi in za ljudi ter je sad zelo dobrega sodelovanja z 69 informatorji, živečimi na slovenski in avstrijski strani Koroške. Bogata in tematsko raznovrstna zbirka s kar 355 primeri folklornega in etnološkega gradiva je dober »mušter«, kako lahko s pripovedovanjem kot odličnim terapevtskim sredstvom rahljamo meje in vabimo ljudi, da se ponovno srečajo na poti povezovanja in prijateljstva. To vodi k spoštovanju med narodoma, med družbenimi in kulturnimi skupinami ter posamezniki. Prav vsaka pripoved je pomembna, ker govori o obstoju in življenju naroda na tem območju.
Zbrano terensko gradivo orisuje dogajanje ob meji, kot so ga doživljali pripovedovalci ali njihovi družinski člani, prijatelji, znanci. Spominske pripovedi, krajše spominke, so zapisane v koroškem narečju. Narečje je naročje jezika in je neprecenljivo bogastvo za nesnovno kulturno dediščino.
Ddr. Marija Stanonik je njeno četrto knjigo strokovno ovrednotila z besedami: “S svojim delom postaja dr. Manja Miklavc vredna naslednica dr. Marije Makarovič, ki je za Koroško na slovenski strani po etnološki plati naredila največ. Jaz pa sem ji hvaležna, da se pridružuje nekdanji učiteljici Marti Repanšek in mojima uspešnima študentkama na mariborski slavistiki Ivi Potočnik in Bojani Verdinek, ki so se strokovno vključile v ohranjanje slovenske folklorne dediščine ne le pri svojem pedagoškem delu v koroških šolah, temveč tudi kot avtorice s sodelovanjem pri knjižni zbirki Glasovi (št. 10, 26) in z nekaj imenitnimi samostojnimi monografskimi objavami. Tudi dr. Franc Sušnik, legendarni ravnatelj na Koroškem, bi bil ponosen na svojo rojakinjo in na njeno strokovno in kulturno delovanje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika in Koroškem pokrajinskem muzeju, v obeh ravenskih ustanovah s humanističnim poslanstvom, ki s prizadevanjem dr. Manje Miklavc širita svojo dejavnost in, kar dokazuje tudi to delo, dobivata na slovenski strani enakovrednega institucionalnega sogovornika Narodopisnemu inštitutu Urbana Jarnika v Celovcu.“
Knjigo sta predstavili slovenistka in slovstvena folkloristka dr. Manja Miklavc, večer pa je moderirala muzejska svetovalka Brigita Rajšter. Spregovorila je tudi Mirjam Senica, avtorica krasne naslovnice. V sklopu večera smo si ogledali tudi krajši izsek dokumentarnega filma, delo režiserja Toma Novosela. Za glasbeno kuliso sta poskrbela jazz pianist Žiga Vehovec in solo pevka Kaja Vrakelja Ljuboja.
Dr. Manja Miklavc pove še: ”Še vedno verjamem, da so ljudje dobri v srcu. In da so naše osebne bitke lahkotnejše, ko se o njih pogovarjamo. Rahljamo meje. Pripovedovanje v nas vzbuja spomine in nas povezuje. V tem je poseben čar. Če so spomini zapisani, se ohranjajo in so neprecenljive vrednosti za nas in naše potomce.”
”Morda bo vsebina spodbudila in nagovorila še koga, da bo z nami delil svoje izkušnje, ki so na kakršen koli način povezane z mejo,” sporočajo iz Koroškega pokrajinskega muzeja.
Vir: ravne.si
