Search
Close this search box.

Koroški gozdarji črnogledi zaradi napadov podlubnikov

Potem ko so se lastniki gozdov na Koroškem lani spopadali z najobsežnejšo gradacijo smrekovega lubadarja dotlej in zaradi tega posekali 172.480 kubičnih metrov dreves smreke, pa so za letos napovedi glede gradacije lubadarja še bolj črnoglede, je za STA izpostavil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Branko Gradišnik.

Koroška, ki z 68-odstotno gozdnatostjo na območju slovenjgraške enote ZGS spada med najbolj gozdnata območja Slovenije, se z obsežnejšimi napadi podlubnikov spopada od žledoloma leta 2014.

V obdobju 2016-2018 je bilo na Koroškem zaradi napada smrekovega lubadarja potrebno posekati skupno za 208.600 kubičnih metrov dreves smreke. Lani, ko je bila gradacija smrekovega lubadarja najobsežnejša, predvsem na območjih, ki jih je prizadel vetrolom leta 2017, pa je bilo posekanih 172.480 kubičnih metrov dreves smreke.

Za letos so napovedi glede gradacije smrekovega lubadarja še bolj črnoglede, je opozoril Gradišnik. Do konca aprila so gozdarji na Koroškem za posek označili več kot 37.230 kubičnih metrov dreves smreke, v enakem lanskem obdobju pa je bilo za posek označenih manj kot 8000 kubičnih metrov napadenih dreves smreke. To kaže na zelo številčno populacijo lubadarja, ki je v gozdovih prezimila, je izpostavil Gradišnik.

Ogroženi so državni in zasebni gozdovi na celotnem območju slovenjgraške enote ZGS, ob tem pa gozdarji opozarjajo, da se smrekov lubadar zaradi višanja temperature, ki je posledica klimatskih sprememb, širi tudi v višje ležeče gozdove, kjer jih doslej ni bilo.

“Posebno velika pa je ogroženost gozdov na območjih gradacije v lanskem letu, to so območja občine Dravograd, Plešivca v slovenjgraški občini in območje Zgornje Mežiške doline,” je izpostavil vodja slovenjgraške enote zavoda.

Dejavniki, ki dodatno negativno vplivajo na vitalnost gozdov in povečujejo nevarnost obsežne gradacije podlubnikov, so minula sušna zima, obdobja z visokimi temperaturami in intenzivno cvetenje smreke, je še izpostavil vodja koroških gozdarjev, ki so v pomladnih mesecih izvedli vse preventivno-varstvene ukrepe za omejitev gradacije.

Posledice naravnih ujm v minulih letih so vidne na skoraj polovici gozdnih površin na Koroškem. Skoraj 9000 hektarov pa je takšnih površin, kjer je bil prirastni potencial znižan za več kot petino. To so t. i. sanacijska območja, za katera je možno koristiti sredstva Programa razvoja podeželja.

Lani je bilo na Koroškem za izvedbo ukrepov iz tega programa porabljenih 198.370 evrov, od tega v zasebnih gozdovih 78.070 evrov, preostalo v državnih gozdovih na Koroškem. Sredstva so bila namenjena za sajenje dreves, gradnjo gozdnih vlak, rekonstrukcijo gozdnih vlak in žičničarsko spravilo na sanacijskih območjih.

Medtem se spreminjajo tudi razmere na trgu z lesom. Lastniki gozdov na Koroškem so pri odkupu lesa v veliki meri odvisni od avstrijskih žag. Po neuradnih podatkih bodo v letošnjem letu odkupljene količine lesa zaradi preobilja poškodovanih gozdov na območju Srednje Evrope zelo omejene. To bo povzročalo dodatno težavo pri sanaciji gozdov zaradi gradacije smrekovega lubadarja.

“Le pravočasen odvoz napadenega lesa iz gozda, ki pa je v veliki meri povezan z odkupom, zagotavlja, da ne bo prišlo do širjenja gradacije,” je opozoril Gradišnik in poudaril, da bodo večji lastniki gozdov in upravljavci državnih gozdov morali v primeru zastoja odkupa les odpeljati na začasna skladišča hlodovine zunaj gozda. Za manjše kupe hlodovine na deponijah v gozdu pa bo potrebno uporabiti škropiva za zatiranje podlubnikov in prekrivanje z mrežami, kjer pa to ne bo mogoče, bodo morali lastniki hlode obeliti in sečne ostanke na primeren način uničiti oz. sežgati.

Zato gozdarji vnovič opozarjajo lastnike in upravljavce gozdov, naj redno pregledujejo gozdove in o morebitnem pojavu lubadarja takoj obvestijo pristojne strokovne delavce ZGS, ki jim bodo dali navodila za ukrepanje. Pravočasno ukrepanje je nujno, poudarja stroka.

Žarišča močnejših napadov podlubnikov so tudi drugod po državi. Največ žarišč podlubnikov je na območjih, kjer je bila problematika največja tudi lani. To so poleg slovenjgraškega še gozdnogospodarska območja Bled in Kočevje, kažejo podatki ZGS.

Po vsej državi so gozdarji ZGS do začetka maja za posek zaradi podlubnikov izbral za 208.000 kubičnih metrov dreves, večinoma smreke. Zaradi podlubnikov pa je bilo v tem času skupno posekanih za 219.000 kubičnih metrov dreves. V enakem obdobju lani je bilo za posek zaradi podlubnikov izbranih 162.000 kubičnih metrov, posekanih pa za 173.000 kubičnih metrov dreves.

Zadnji dve leti je država zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov razglasila naravno nesrečo, podobno je pričakovati tudi letos.