Kmetje glede sadre s prstom kažejo na inšpektorje. Klugler razočaran nad odzivnostjo pristojnih služb (VIDEO in FOTO)

V Slovenj Gradcu je danes na pobudo župana Tilna Kluglerja potekal sestanek s pristojnimi inšpekcijskimi službami, na katerem so govorili o sadri, ki se je pojavila na nekaterih kmetijskih zemljiščih na Koroškem.
277541738_3142781675968110_4765159904468535141_n

Na sestanku, na katerem so bili med drugim prisotni predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, niso predstavili pričakovanih analiz sporne snovi, ki je v teh dneh predvsem na Koroškem dvignila veliko prahu. Nad čemer je razočaran tudi slovenjgraški župan, ki je pričakoval, da bodo pristojni na današnjem sestanku predstavili rezultate preiskave. Prav tako je razočaran, ker še vedno ni narejen sanacijskih načrt, v kolikor bi bilo dokazano, da so v zemlji presežene vrednosti težkih kovin.

VIDEO: Izjava – Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec

Klugler je danes med drugim dejal, da je pričakoval hitrejšo odzivnost vseh pristojnih služb na tem področju. Da bi dobili že tudi rezultate zemljin, hkrati pa je pričakoval, da bo kmetijsko ministrstvo danes na sestanku predstavilo tudi sanacijski načrt. Prav tako ni prejel odgovorov, kaj to pomeni za vodo, vodovod, za podtalnico … Je pa s strani pristojnih dobil obljubo, da bodo v roku tedna dni, dali akcijski načrt, na kakšen način bodo ukrepali v tem postopku naprej.

VIDEO: Izjava – mag. Primož Marolt, Inšpekcija RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

Marolt je v izjavi za medije navedel, da imajo trenutno v inšpekcijskem nadzoru vključenih 21 kmetijskih gospodarstev, skupaj 60 hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton sporne sadre. V dveh primeri so zavarovali dokaze na način, da so vzeli vzorce sredstva iz kupov, ki so bili skladiščeni na kmetijskih gospodarstvih. Ugotovili so presežene vrednosti svinca in kroma glede na dovoljene mejne vrednosti, ki veljajo za tovrstna gnojila, kot je sadra. Hkrati je spomnil, da gre za enkraten dogodek, da pa je treba počakati tudi na rezultate ter dodal, da je odgovornost v tem primeru na strani kmetov.

VIDEO: Izjava – dr. Matjaž Guček, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Guček pa je med drugim dejal, da bodo opravili vzorčenje. Da ves čas budno spremljajo prisotnosti težkih kovin v zemlji, da ves čas bdijo nad stanjem, ne le zdaj. Na vprašanje, kolikšno nevarnost predstavlja ta zemljina, kjer je bila presežena vrednost, je dejal, da je treba počakati na končne rezultate.

VIDEO: Izjava – Dragica Hržica, Inšpektorat RS za okolje in prostor

Dragica Hržica je v izjavi dejala, da na Inšpektoratu RS za okolje in prostor vodijo inšpekcijske postopke pri šestih kmetih, in sicer tam, kjer kupi še niso raztroseni. Kot je povedala, še vedno ni znano, od kod je ta sadra. Preiskava pa poteka pri več podjetjih.

Kot so pred sestankom za RTV sporočili kmetje, je sadra ali kalcijev sulfat dihidrat, ki nastaja v industrijskih procesih, je običajno gnojilo in sredstvo za razkisanje tal. Uporablja se tudi v ekološki pridelavi, so dodali.

Preberite tudi: Na koroških njivah onesnažena sadra, ki tudi do 33-krat presega dovoljene vrednosti svinca

“Kmetje iz Mislinjske doline smo v zimskem času nabavili sadro za izboljšanje svojih njivskih površin. Kasneje se je izkazalo, da je sadra, ki smo jo nabavili, neustrezna zaradi prevelike vsebnosti svinca. To dejstvo je presenetilo tudi nas, saj smo jo nabavili v dobri veri, da gre za običajno sadro za apnenje in gnojenje tal. Zavedamo pa se, da naša naivnost ne sme in ne more biti izgovor za storjeno napako, zato smo za škodo, ki se bo ugotovila v nadaljnjih postopkih, pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti”, navajajo kmetje.

Za sadro, ki je še na kupih na naših zemljiščih bomo poskrbeli za odstranitev in odlaganje na ustrezno mesto. Na več kmetijah je sadra že raztrosena in preorana. Na teh zemljišč bomo s pomočjo svetovalnih in strokovnih kmetijskih služb spremljali stanje tal skozi rastno obdobje do pridelka. Za nekatere kulture poteka ustaljena kontrola vsebnosti težkih kovin preko kupcev in končnih porabnikov. Za živinsko krmo in kulture, ki se uporabljajo v naši prehrani, bodo opravljene analize in kolikor bi se ugotovilo, da je vrednost težkih kovin v pridelkih nad dovoljenimi, bomo temu ustrezno ukrepali po navodilih strokovnjakov,” so za RTV sporočili kmetje iz Mislinjske doline.

Že danes pa lahko ugotovimo, da je prišlo do tega neljubega dogodka v nizu udeležencev in smo kmetje le zadnji člen, ki smo sedaj pod največjim udarom javnosti, ki je informirane zgolj iz površnih in prehitrih zaključkov v javnih medijih ter pavšalnih in populistično naravnanih političnih izjavah. Z vnosom s svincem onesnažene sadre na naše njivske in travniške površine smo kmetje poslabšali kakovost tal. O tem ni dvoma. V kakšni meri bo posledično vsebnost svinca v prsti povečana, bodo pokazale analize, ki pa pri večini kmetov še niso znane. Računsko pa lahko ocenimo, da bo po raztrosu 3-5 ton takšne sadre na Ha površine in premešanjem v 20 cm plast prsti vsebnost svinca v prsti povečana za 1,5 do 2,5 ppm. Naravne koncentracije svinca v prsti so od od 20-100 ppm,” so pred današnjim sestankom v Slovenj Gradcu povedali kmetje, ki obžalujejo dejstvo, da so inšpekcijske službe po njihovih zapisih za sporno sadro vedele že lani poleti.

Nekateri kmetje smo jo začeli v dobri veri na njive voziti že jeseni, pa kljub temu inšpekcija ni naredila nič, da bi kakorkoli poskusila preprečiti nadaljnji razvoz. Kmetje bi v primeru suma na napačno sredstvo nemudoma ukrepali, ter ga ne bi več razvažali, tako pa je tudi zaradi pozne reakcije inšpekcij stvar žal ušla izpod nadzora. S tem seveda nikakor ne opravičujemo svojega neodgovornega dejanja. Vsako poslabšanje tal je škodljivo. Želimo pa povedati, da bomo storili vse, da ohranimo tla kljub vsemu čim bolj rodovitna in zdrava. Naše dejanje je bilo nepremišljeno, vseeno pa lahko trdimo, da je to še vedno rodovitna zemlja, na kateri lahko raste hrana tako za živali, kot tudi za ljudi,” so izjavo za RTV sklenili kmetje iz Mislinjske doline.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.