V Mestni občini Slovenj Gradec so prejeli dobrih 21 milijonov evrov predplačil za škodo na občinski infrastrukturi, kar predstavlja 40 odstotkov ocenjene škode na občinski lastnini oziroma infrastrukturi.
Kako jih bodo porabili?
Po pogodbi, ki so jo podpisali z državo, morajo za predplačilo v višini 21.412.170 evrov v roku enega meseca pripraviti sanacijski program. Naročiti bodo morali vso potrebno dokumentacijo, pri čemer se že zdaj pojavljajo težave s projektanti, skrbi jih tudi, če bo dovolj izvajalcev za sanacijo. Časa za porabo sredstev iz naslova predplačila pa bo le dvanajst mesecev. Določili bodo prioritete glede na ogroženost in se po svojih najboljših močeh potrudili z obnovo.
Dinamiko porabe preostalih sredstev, namenjenih sanaciji ter dodatne razvojne ukrepe za posamezna področja, bo definiral zakon o obnovi in razvoju po poplavah, ki je v pripravi.
Kakšna je razlika med intervencijskimi stroški in predplačili?
Intervencijski stroški bodo občinam povrnjeni v 100 odstotkih (nakazuje jih Ministrstvo za obrambo in Uprava RS za zaščito in reševanje), predplačila pa so/bodo občine prejele za izvedbo nujnih ukrepov odprave nastalih posledic glede na predhodno ocenjeno škodo na občinski lastnini oziroma infrastrukturi, po sprejetem predhodnem programu, kar se občinam v višini do 40 odstotkov izplačuje prvič doslej.
Čemu so namenjena predplačila?
Po predhodno ocenjeni škodi, kot so jo popisale občine, je vlada sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 in za ta namen zagotovila 222 milijonov evrov.
Predplačila so namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu in v 17. členu ZOPNN, in sicer:
- 1. pričetek izvedbe sanacijskih ukrepov in geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari z izvedbo improviziranih oziroma nujnih ali začasnih sanacij zemeljskih plazov za preprečitev nadaljnjega ogrožanja ali izvedbo potrebnih geološko-geotehničnih raziskav in izdelavo projektne dokumentacije ne glede na to, v čigavi lasti je ogrožen objekt (izjema je zavarovanje državne infrastrukture);
- 2. zagotavljanje nemotene uporabe oziroma delovanja poškodovanih občinskih infrastrukturnih sistemov: vodovodi, kanalizacija, cestna infrastruktura;
- 3. ukrepi za preprečitev nastanka dodatne škode na objektih zaradi pričakovanega jesenskega deževja;
- 4. izvedbe rušitev močno poškodovanih objektov zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja in odstranitev odloženih plavin;
- 5. zagotavljanje zemljišč za začasne nastanitve in zemljišč za nadomestne in nadomestitvene gradnje vključno s komunalnim opremljanjem zemljišč.
Spomnimo, kaj se je zgodilo …
Kot je znano, je v letošnjem letu Mestno občino Slovenj Gradec prizadelo več močnih neurij z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom in točo. Skupaj ocenjena škoda neurij v juliju in avgustu na javni in ostali infrastrukturi je znašala skoraj 59 milijonov evrov.
Največ škode je povzročila ujma v začetku avgusta. Poplavljali so številni hudourniki, sprožilo se je 168 zemeljskih plazov, poplavljenih je bilo 300 objektov, popolnoma uničenih je bilo 16 kilometrov cest, evakuirati so morali 70 občank in občanov … V aplikacijo Ajda so vnesli 568 vlog.
Vir: MO Slovenj Gradec
Kaj je plaz in kaj plazek , ter poplava in luža?
Ni kaj ,zdaj vem kaj je rek:” iz muhe slon”!