INTERVJU: Tek za življenje: na posvojitev čaka ogromno hrtov (FOTO)

82902110_708044366391435_52811325893509120_n

Psi so v večini držav predvsem hišni ljubljenčki, so pa med njimi tudi takšni, ki njihovim lastnikom pomenijo le vir zaslužka in zabavo.

Hrti so vzrejeni za pasje dirke in lov, pogosto živijo v slabih pogojih, ko pa odslužijo svojemu namenu, jih zavržejo ali celo usmrtijo. Bliža se konec lovske sezone v Španiji, kar za tisoče hrtov pomeni smrt, zavetišča se polnijo do zadnjega kotička… Mi smo se pogovarjali z Slovenjgradčanko Urško Petek, veterinarko, prostovoljko, lastnico greyhounda Wallya in aktivno članico društva Hrtji svet Slovenije.

Društvo Hrtji svet − kdo ste, kaj počnete?

Društvo HRTJI SVET letos praznuje 10 let. Pred 10-imi leti so se prostovoljci, ko so spoznali, kakšne grozote se dogajajo hrtom, odločili, da je nekaj potrebno storiti. Tako se je ustanovilo društvo, kjer je glavni namen osveščanje o krutem izkoriščanju hrtov, predvsem v Španiji in na Irskem, ter iskanje odgovornih posvojiteljev. Vsako leto se tudi udeležujemo prostovoljnih obiskov v zavetišču v Španiji, zadnja leta tudi v sklopu veterinarskih odprav, kjer nudimo veterinarsko oskrbo psom v zavetišču ter na Irskem, v zavetišču naših irskih kolegov Great hounds in need.

Prostovoljka na Irskem.

V Sloveniji organiziramo različne promocijske dogodke – stojnice, piknike, sprehode, pogovorne večere. Prav tako španskemu in irskemu zavetišču pomagamo z donacijami − tako finančnimi kot veterinarskim materialom, hrano, opremo.

“Zavetišča pokajo po šivih, tista državna po navadi v nekaj dneh pse evtanazirajo, privatna pa se trudijo, da bi jih čim več namestili in jih rešili pred smrtjo.”

Kakšni psi so hrti?

Hrti so posebni psi, tako vizualno kot karakterno. So nežni in umirjeni, pa vseeno navihani in igrivi. So izjemno prilagodljivi, saj so v preteklosti mnogokrat živeli v groznih, neprimernih razmerah, pa se vseeno zelo lepo prilagodijo na naš svet – seveda nekateri potrebujejo več časa in dela, drugi manj. Obožujejo človeško družbo in bližino, po navadi jim ni važno, kje so, samo da so ob svojem človeku. So zelo radovedni in vedno lačni, zato pogosto naučijo svoje skrbnike dobro pospravljati stvari, saj so ravno prav visoki, da dosežejo mizo, pulte v kuhinji.

Potrebujejo hrti veliko gibanja?

To je najpogostejša zmota – hrti so veliki lenuhi. Sicer so med posameznimi vrstami hrtov precejšnje razlike, po navadi z velikostjo pada nivo aktivnosti. Za greyhounde radi rečemo, da so ”the world’s fastest couch potatoes’‘, saj večino časa res preležijo, tudi do 22 ur na dan. Potrebujejo manj gibanja, so pa primerni tudi za daljše sprehode in pohode, če potem drug dan še bolj intenzivno počivajo. Španski hrti, galgi, pa so malce bolj temperamentni, potrebujejo malce več gibanja – tek v varno ograjenih pasjih parkih, igriščih. So tudi malce bolj primerni za tiste, ki radi hodijo v hribe, saj se bolje znajdejo na razgibanih terenih.

Je pa za vse zelo priporočljivo, da se jim omogoča tudi kakšne miselne aktivnosti, miselne zaposlitve.

Kakšna je usoda hrtov?

V Španiji uporabljajo španske hrte, galge, za lov na zajce. Lovska sezona traja od oktobra do februarja. Psi bivajo v slabih razmerah, po navadi v kleteh, v barakah, zaprti večino dneva, niso veterinarsko oskrbovani in brez kvalitetne hrane. Če niso dovolj hitri, da svojemu lovcu niso v ponos, če so po koncu sezone izmučeni, se jih lovci znebijo – načini, kako se jih znebijo, pa so pogosto prav grozljivi.

Veliki angleški hrti, greyhoundi, so žrtve tekaške industrije na Irskem, v Angliji, Avstraliji, ZDA, zadnja leta vedno več tudi na Kitajskem in v Pakistanu. O življenju in smrti odločajo sekunde – če so prvi in zaslužijo denar, preživijo, če ne, jih hitro čaka konec. Le vsak 5. greyhound dobi možnost za posvojitev, vse ostale prej ubijejo. Še ”zanimivost” – greyhound je na Irskem registriran kot živina, zato da ga lahko ubijejo v klavnicah, s strelom v glavo, za 5 EUR.  

Stanje se počasi, res počasi, izboljšuje, vsaj malenkostno – tako, da posamezni lovci oz. lastniki pse pripeljejo v zavetišče oz. kontaktirajo organizacijo, da jim najdejo dom, namesto, da jih preprosto obsodijo na smrt. Vendar je miselnost v teh državah še vedno takšna, da hrti niso psi kot hišni ljubljenčki, ampak zgolj orodje za dosego nekega cilja. In da se bo to spremenilo so potrebna leta izobraževanja in osveščanja.

“V Španiji uporabljajo španske hrte, galge, za lov na zajce. Veliki angleški hrti, greyhoundi, so žrtve tekaške industrije na Irskem, v Angliji, Avstraliji, ZDA, zadnja leta vedno več tudi na Kitajskem in v Pakistanu.”

Bliža se konec lovske sezone, kaj to pomeni za hrte?

Konec januarja se v Španiji konča lovska sezona, kar pomeni, da se na tisoče galgov znajde na cesti ali v zavetišču (če imajo srečo), še vedno se dogajajo primeri, da pse obesijo, vržejo v vodnjake, privežejo na železniške tire, jim zlomijo noge, … skratka, v načinih, kako se znebiti galga, so španski lovci in galguerosi res iznajdljivi. Zavetišča pokajo po šivih, tista državna po navadi v nekaj dneh pse evtanazirajo, privatna pa se trudijo, da bi jih čim več namestili in jih rešili pred smrtjo. Pogosto so psi res izmučeni, v slabi kondiciji in bolni, zato bi potreboval res kvalitetno oskrbo, ki pa je mnoga prepolna zavetišča ne zmorejo nuditi. Tukaj pa nastopimo mi, organizacije iz tujine, ki jim iščemo odgovorne domove v naših državah.

Prostovoljci društva pomagajo osebju v zavetišču s čiščenjem ograd, pripravo hrane, aplikacijo sredstev proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter spoznavajo pse in potem spišejo profile za oddajo – zelo pomembno je namreč, da spoznajo karakter psa.

Koliko hrtom ste pomagali najti nov dom v Sloveniji (mogoče podatek za Koroško?)

V Sloveniji smo v 10-ih letih delovanja našli dom za cca. 290 psom, od tega na Koroškem okrog 10 – tako, da imamo še velik potencial za posvojitve. 

“Konec januarja se v Španiji konča lovska sezona, kar pomeni, da se na tisoče galgov znajde na cesti ali v zavetišču (če imajo srečo).”

Lahko hrta posvoji vsak?

V našem društvu se trudimo, da najdemo odgovorne in primerne posvojitelje, tako da hrta ne more posvojiti vsak – iščemo posvojitelje, ki se zavedajo specifik hrta (da morajo biti recimo zunaj neograjenih površin vedno na povodcu), ki jim bodo nudili kvalitetno oskrbo – hrano, notranje bivanje, veterinarsko oskrbo po potrebi, ki se zavedajo pasemskih specifik … Za vsakega lahko najdemo primernega hrta, saj so ti od res aktivnih do neskončno umirjenih psov, ampak naše načelo je – kvaliteta pred kvantiteto.

Na kakšne težave lahko naletijo posvojitelji?

Pri posvojenih psih se lahko, ni pa nujno, pojavijo kakšne travme iz preteklosti – da se bojijo moških, kakšnih predmetov (palic, dežnikov), prometa, drugih psov, … Lahko imajo na začetku težave z navajanjem na naš svet – na stopnice, vožnjo z avtomobilom, na gnečo. Vse to se da s primernim pristopom odpravit oz. zelo omilit. Psi lahko imajo težave z osamitveno tesnobo, saj mnogi med njimi nikoli niso bili sami – lovci oz. trenerji imajo vedno več psov, v zavetišču so tudi vedno v družbi drugih psov. To se da z delom v večini primerov odpravit, včasih pa ne gre in takrat posvojitelji iščejo pomoč pri varstvu. Ampak takšni primeri so bolj izjema kot pravilo.

Prav tako vedno opozarjamo na možne veterinarske težave, pri galgih so to recimo mediteranske bolezni, posebej leishmanija, pri greyhoundih pa težave z mišicami in s kostmi, zaradi intenzivnih, nepravilnih treningov.

Na vse možne težave naše posvojitelje opozorimo na predposvojitvenem obisku, saj menimo, da je najboljše povedati vse iskreno, pripraviti na vse možne scenarije.

Vsako leto izdate hrtji koledar. Za letošnjega ste sodelovali z Dobranom Laznikom. Kako poteka fotografiranje in kako se psi znajdejo v vlogi modelov?

Ja, z Dobranom sodelujemo že od samega začetka in za njegovo pomoč pri fotografiranju ter urejanju koledarja, spletne strani… smo mu resnično hvaležni. Vsako leto poskusimo narediti malce drugačen koledar, eno leto smo npr. fotkali pse v naravi, eno leto pri posvojiteljih doma, enkrat je bil koledar namenjen starejših psom in osveščanju, da si tudi starčki zaslužijo dom, lansko leto hrtjim aktivnostim, letos pa smo ustvarili barvit koledar, posnet kar na srednji šoli, BIC Ljubljana.

Hrtji koledar za katerega je poskrbel fotograf Dobran Laznik.

Med fotografiranjem se trudimo, da so psi čim bolj sproščeni, pri tem izdatno pomaga Dobranova potrpežljivost in obilica priboljškov.

Posvojeni galgo Indy.

Sama imaš psička Wallya. Zakaj si se odločila za posvojitev hrta?

Wally je k meni prišel slučajno oz. nenačrtno. Posvojitelji so ga vrnili in nujno smo potrebovali stalni oz. vsaj začasni dom. Ker se ni javil nihče drug, smo ga vzeli v začasno oskrbo mi. Je popoln, nezahteven pes, ki preprosto ni imel sreče – tudi od mene je namreč šel v nov dom, pa bil čez 14 dni vrnjen, saj je puščal dlako in hodil spat na kavč. No, takrat smo se doma odločili, da je to to in smo ga obdržali. Zdaj, 6 in pol let kasneje, lahko rečem le, da je bila to ena izmed boljših odločitev, saj je res krasen pes.

Urška in greyhound Wally.

Tudi ti si obiskala zavetišča tako v Španiji kot na Irskem. Kakšno je tam stanje s hrti? Kaj tam počnete prostovoljci?

Res je, v špansko zavetišče Scooby sem se podala prvič že leta 2013 in od takrat naprej se vsako leto, vsaj enkrat, odpravim na prostovoljno delo. Lani sem tako bila že 11. Prostovoljci društva pomagamo osebju v zavetišču s čiščenjem ograd, pripravo hrane, aplikacijo sredstev proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter spoznavamo pse in potem spišemo profile za oddajo – zelo pomembno je namreč, da spoznamo karakter psa (ki je v zavetišču lahko občasno drugačen kot potem doma).

Ker sem sama tudi veterinarka, pa zadnja leta več časa kot v ogradah preživim v operacijski sobi, saj opravljam sterilizacije, kastracije psov in mačk ter oskrbe ran. Lansko leto sem bila recimo v zavetišču 14 dni, saj sem bila z dijaki srednje veterinarske šole BIC Ljubljana v sklopu Erasmus + izmenjave – na šoli, kjer delam, smo se odločili za sodelovanje z zavetiščem.

Urška v operacijski sobi v zavetišču.

Lani smo se v okviru društva prvič odpravili tudi na Irsko, h našim kolegom iz organizacije Great hounds in need – nekaj dni smo pomagale v zavetišču, spoznavale pse in problematiko. Lani sva s kolegico Špelo tudi odšli na mednarodno konferenco Greathounds around the globe, kjer so prostovoljci iz različnih držav predstavljali njihovo delo, problematiko in napredek.

“Prostovoljno delo je zelo pomembno – ne samo s pomočjo osebju zavetišča z delom ter seveda druženju s psi, veliko vpliva tudi to, da smo seznanjeni s problematiko in s počasnim, a vztrajnim napredkom.”

Če želite zvedeti več o hrtih, o njihovi kruti usodi, o tem kaj počnejo prostovoljci društva Hrtji svet in o tem kako lahko tudi vi pomagate hrtom obiščite njihovo spletno ali Facebook stran.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.