INTERVJU: Evropska poslanka Romana Tomc – glas koroških družin v Bruslju

Naša sogovornica Romana Tomc je poslanka v Evropskem parlamentu, članica Evropske ljudske stranke (ELS/SDS). Znotraj Parlamenta deluje v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve in v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve.
romana_1

Romana Tomc je v svojem petletnem mandatu sodelovala pri oblikovanju evropske zakonodaje na več področjih. Pravi, da je udeležba na številnih okroglih mizah in strokovnih srečanjih doma in v tujini nujna ter koristna. Na ta način lahko izmenja strokovna mnenja in predstavi svoje poglede, kar prinaša dodano vrednost pri nastajanju evropske zakonodaje.

S predlogi, razpravami in javnimi tribunami je odpirala pereča vprašanja slovenske in evropske družbe, ki so večkrat ostala skrita očem javnosti, kot je to na primer naraščajoč pojav demence in spopadanje s to zahrbtno boleznijo. Kot evropska poslanka budno spremlja tudi dogajanje Sloveniji in opozarja slovensko vlado na nujno potrebne spremembe na področju trga dela in na še bolj nujne reforme na pokojninskem in socialnem področju.

Aktivno sodeluje pri reformi evropskih sistemov socialne varnosti. Kot članica odbora za finance, kamor spada tudi davčna ureditev, se še posebej ukvarja s problematiko obdavčevanja delavcev migrantov in v zadnjem času z novo avstrijsko zakonodajo, ki bo vplivala na veliko število slovenskih državljank in državljanov. V pogovoru z nami pojasnjuje svoj vidik glede avstrijskega predloga indeksacije otroških dodatkov za katerega meni, da diskriminatoren in v neskladju z evropskimi pravili.

Avstrija je z zakonom, ki je začel veljati v letošnjem letu, uvedla t.i. indeksacijo otroških dodatkov. Nam lahko najprej pojasnite, kaj to pomeni?

Indeksacija otroških dodatkov, na način kot jo uvaja Avstrija pomeni, da so po novem zaposleni, ki opravljajo delo v Avstriji, upravičeni do enake višine otroškega dodatka, kot ga daje država v kateri živi otrok zaposlenega. Slovenski delavci migranti, ki se na delo vozijo v Avstrijo, so torej po novem upravičeni do takšnega otroškega dodatka kot ga izplačuje Slovenija.

Zakaj je ta poteza tako sporna?

Avstrija s to populistično potezo deli otroke državljanov EU na prvo in drugorazredne. Diskriminacija na podlagi državljanstva je v Uniji enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin povsem nesprejemljiva. Razumem da Avstrija, tako kot mnoge druge države, želi preprečiti tako imenovani socialni turizem, vendar je ta način popolnoma neustrezen. V tem primeru ne gre za to. Vsi, tudi Slovenci zaposleni v Avstriji, v avstrijski socialni sistem prispevajo enako, zato je edino logično, da bi morali biti tudi pri prejemkih obravnavani enako. Če pogledamo z drugega zornega kota, potem se lahko vprašamo, zakaj ne bi po isti logiki Slovenci, ki delajo v Avstriji, tam plačevali tudi manj davkov in prispevkov. V skladu z indeksacijo torej.

Omenjate socialni turizem. Je to v Evropi res problem?

Seveda. Evropa je »bogata« celina in mnogi bi radi uživali koristi velikodušnih socialnih sistemov, ki jih imajo posamezne države. S pojavom množičnih migracij so se razmere še zaostrile in države so že sprejele različne ukrepe, ki omejujejo socialne izdatke. To ni nič novega. Tudi sama odločno nasprotujem socialnemu turizmu in zagovarjam, da mora biti sistem pravičen in pošten. Nihče ga ne bi smel izkoriščati na račun drugih in vsi, ki so do sredstev resnično upravičeni, jih morajo dobiti pod enakimi in s poštenimi merili.

Ste se o tej avstrijski potezi že pogovarjali tudi v Evropskem parlamentu ali je to zaenkrat še lokalna tema?

To absolutno ni lokalna tema. To je vseevropska tema. Če ste spremljali avstrijske medije, so precej poročali o tem, da sem to vprašanje odprla tudi v Evropskem parlamentu. Začelo se je z opozorilom in vprašanjem Komisiji, nadaljevalo pa s široko razpravo tudi med evropskimi poslanci. Ravno v teh dneh bom ponovno vzpostavila kontakt z evropsko komisarko za socialne zadeve in zaposlovanje Marianne Thyssen, ki zaenkrat trdno stoji na stališču, da Avstrija ravna napačno in da avstrijski zakon krši temeljna načela enotnega trga v EU.

Glede otroških dodatkov ste se s komisarko prvič pogovarjali pred dobrim letom. Kakšni so bili zaključki vajinega pogovora? Se je evropska komisarka strinjala z vašim mnenjem?

Pred letom dni sem na Evropsko komisijo naslovila pismo, s katerim sem opozorila na nedopustno potezo Avstrije. Komisarka mi je odgovorila, da veljavna direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti določa skupna pravila za izplačilo družinskih prejemkov delavcem, zaposlenim v drugi državi članici. Po teh pravilih so mobilni delavci upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci, ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka. Po mnenju Komisije ta pravila temeljijo na načelih enotnega trga, iz katerega izhaja, da se morajo za enake vplačane prispevke iz dela, pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Torej je Komisija jasno odgovorila, da Pogodba prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Po mojih neuradnih informacijah je trenutno avstrijska zakonodaja še vedno predmet preučevanja. Menim, da Avstriji s to potezo EU ne bo uspelo prepričati o legitimnosti nove zakonodaje.

Kakšen pa je bil odziv Evropskega parlamenta?

V Evropskem parlamentu je glede te problematike že tekla glasna razprava, tako na odborih, kot neformalno. Za podporo neki ideji je treba v Parlamentu pridobiti na svojo stran čim več kolegov, kar pomeni, da je potrebno vsakemu posebej obrazložiti in argumentirati stališče, ki ga zagovarjaš. Ravno v decembru so nekateri kolegi želeli skozi stranska vrata dodeliti legitimnost avstrijskim ukrepom. Predlog amandmaja, s katerim bi to naredili, ni bil sprejet. Menim, da smo evropski poslanci podali jasno in odločno sporočilo, da tovrstna diskriminacija v Uniji ni primerna. Naj še omenim, da je sicer indeksacija otroških dodatkov, po načelu subsidiarnosti, v pristojnosti Avstrije, pa vendarle se zatakne, ker gre za dnevne migrante, kjer mora socialna politika slediti evropski direktivi.

Bodo razprave o indeksaciji otroških dodatkov še na dnevnem redu tudi v naslednjih mesecih?

Da. Ravno v preteklih dneh smo z ostalimi evropskimi poslanci vložili pisno zahtevo na Komisijo, s katero zahtevamo razpravo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. S tem bomo povzročili tudi dodaten pritisk na Avstrijo, da o svoji zakonodaji ponovno premisli. Kazen, ki bi jo lahko dobila Avstrija zaradi kršenja evropske zakonodaje, ni majhna.

Korošci pa se ne soočamo le z indeksacijo otroških dodatkov, vendar tudi s problemom dvojne obdavčitve plač. Kako komentirate dogajanje na nacionalni ravni, torej na strani vlade, ki trenutno še ni ukrepala?

Ne le sama, tudi Slovenska demokratska stranka je že večkrat pokazala, da ima posluh za delavce migrante. S problemom obdavčitve delavcev migrantov smo se namreč ukvarjali že v prvem mandatu vlade Janeza Janše, kjer smo sprejeli zakonodajo, ki je ustrezno reševala to vprašanje. Žal je potem sodišče to odločitev razveljavilo in še danes sem mnenja, da je bila obramba, ki jo je takrat predstavila vlada šibka, zato je sodišče odločilo kot pač je. Takrat vlada ni bila več v naših rokah. Sami bi se gotovo bolj borili za zaščito sprejetih ukrepov.

Menim, da se da to vprašanje rešiti na več načinov. Če bi upoštevali načelo enake obdavčitve za enakovrstne prejemke, bi bil problem hitro rešen.

Vendar je za to potreben posluh vlade. Nobena od dosedanjih vlad, ki se jih je zvrstilo kar nekaj, od Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja, tega posluha ni imela. Nič ne kaže, da bi bilo z vlado Marjana Šarca kaj drugače.

Naj ob tem še omenim, da bi bil  finančni učinek za državno blagajno majhen, za ljudi pa bi to pomenilo zelo veliko. Tudi s tega vidika ne razumem, zakaj vlada ne ukrepa.

Kako naprej?

S to problematiko se bom prav gotovo še ukvarjala in sicer po dveh poteh, po slovenski in evropski. Na eni strani bom skušala prepričati vlado, da sprejeme ustrezne ukrepe. To bo težko, ker je žal slovenska politična realnost takšna, da koalicija ne sprejme nobenih predlogov, četudi so ti dobri, če prihajajo z napačne strani. Na drugi strani pa bom ostala na zvezi z Evropsko komisijo in poskušala dobiti podporo, da skupaj pritisnemo na slovensko vlado v korist naših ljudi, ki so za svoje delo v drugi državi kaznovani s tem, da plačujejo ene najvišjih davkov v Evropi.

Hvala za pogovor.

Hvala lepa tudi vam za povabilo.

Odgovor EK glede otroških dodatkov si lahko preberete TUKAJ.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.