Akcija je bila zasnovana skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pri nadzorih pa so sodelovali tudi sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so izvedli obročkanje ptic izpuščenih v naravo.
V omenjeni akciji je bilo po podatkih inšpektorata izvedenih 42 nadzorov. V 16. inšpekcijskih postopkih so inšpektorji ugotovili kršitve, v 17. kršitve niso bile ugotovljene, v 9. pa je postopek še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja, so navedli. Uvedenih je bilo 14 prekrškovnih postopkov.
Najpogostejša kršitev je bila nezakonito zadrževanje prostoživečih ptic v ujetništvu, takšnih kršitev je bilo 11 kršitev, sledila je nezakonita gojitev, zabeležili so 5 kršitev in nezakonit odvzem iz narave, kjer so zaznali 4 kršitve. Dvakrat so inšpektorji obravnavali prodajo preparata (nagačene ptice) in uničenje lastovičjih gnezd, po enkrat pa prodajo živega laboda in pobeg v naravo. V inšpekcijskih postopkih je bilo v naravo izpuščenih 15 ptic, ki so jih zavezanci nezakonito zadrževali v ujetništvu.
V okviru akcije je bil zaenkrat ugotovljen le en kršitelj, ki je brez dovoljenja gojil večje število ptic, sicer je šlo pri zavezancih, kjer so odkrili kršitve večinoma za majhno število osebkov in prav tako majhno število kletk, kamor bi lahko nameščali potencialno ujete ptice, so pojasnili na inšpektoratu. Pri tistih zavezancih, ki imajo dovoljenje za gojitev inšpektorji v glavnem niso odkrili kršitev. Kršitve lova, zadrževanja in gojitve v večjem obsegu so pogosto del nezakonite trgovine s pticami.
Za kršitve predpisane visoke globe:
Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da je v Sloveniji prostoživeče ptice prepovedano ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Prav tako je prepovedano tudi zadrževanje v ujetništvu živali, ki so bile odvzete iz narave in posedovanje mrtvih živali, njihovih delov in izdelkov iz njih ter struktur (npr. gnezd), če so bile odvzete iz narave, kot tudi prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava ali ponujanje za prodajo ali zamenjavo. Pod pogoji iz predpisov o ohranjanju narave so določena našteta ravnanja mogoča le na podlagi pridobitve ustreznih dovoljenj oz. soglasji. Namerno ubijanje, poškodovanje ali mučenje prostoživečih ptic lahko predstavljajo tudi kaznivo dejanje.
Inšpektor lahko ukrepa in kršitelju odredi odpravo kršitve v roku, ki ga določi. Lahko pa ukrepa tudi v prekrškovnem postopku in kršitelju izda opomin ali izreče globo. Kršitelja lahko oglobi s 100 do 300 euri za posamezne prekrške (oziroma do 100 eurov za lažje prekrške). Pravne osebe se za lažje prekrške lahko oglobi do 2 tisoč evri oziroma do 10 tisoč evri za ostale prekrške.
V primeru namernega poškodovanja ali ubijanja živali znašajo globe do tisoč evrov za posameznika oziroma do 50 tisoč evrov za pravne osebe. Lahko pa se kršitelja kazensko preganja.
VIR: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor
