Search
Close this search box.

Govorice o ukinitvi urgence na Ravnah zavračata tako direktor ZD Ravne kot tudi direktorica ZRCK

Za komentar o govorica glede ukinitve urgentnega centra na Ravnah na Koroškem, ki so v teh dneh razburile Korošice in Korošce, smo prosili mag. Stanislava Pušnika, direktorja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem in Marijano Kašnik, direktorico Zdravstveno-reševalnega centra Koroška.

Kot smo že poročali včeraj, 4. marca 2024, se je izkazalo, da so govorice o ukinitvi urgentnega centra na Ravnah na Koroškem neresnične. Za dodatna pojasnila in komentar smo se obrnili na direktorja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, mag. Stanislava Pušnika in direktorico Zdravstveno-reševalnega centra Koroška, Marijano Kašnik.

Odgovora obeh objavljamo v celoti.

Direktor ZD Ravne, mag. Stanislav Pušnik: ”Informacija o nujni medicinski pomoči na Ravnah, ki je zaokrožila, ni resnična; res pa je, da uredba MZ RS, ki opredeljuje to dejavnost po 1. aprilom 2024 slabša finančno osnovo za njo. Do 31. marca 2024 ima ZD Ravne priznani dve obliki izvajanja dežurne službe, in sicer dežurna služba 2 (DS2), ki pomeni dežurstvo med tednom od 20.00 do 07.00 ter sobote, nedelje in praznike 24 ur, ter dežurno službo 5 (DS5), ki pomeni stalno pripravljenost zdravnika med 07.00 in 20.00 uro ob delavnikih, sobotah, nedeljah in praznikih. S 1. aprilom 2024 se ukinja DS5, kar finančno pomeni 53.146 € manj. S temi sredstvi smo poleg omenjene pripravljenosti zdravnika financirali delo diplomirane medicinske sestre med tednom v času od 7.00 do 20.00 ure, kar drugače ni priznano s pogodbo z ZZZS in tudi ni financirano. Skladno z uredbo v ZD Ravne po 1. aprilom 2024 ostaja DS2. V okviru ZRCK je večje prestrukturiranje, saj se na ravni celotne Slovenije ukinjajo MoE REA (mobilna enota reanimobila – zdravnik, diplomiran zdravstvenik, voznik), ki jih nadomeščajo MOE VUZ in MOE NRV. MOE VUZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in diplomirani zdravstvenik za izvajanje intervencij NMP na terenu in ambulanti, ki pa deluje 24/7. MOE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila (diplomirana zdravstvenika, brez zdravnika). Ena ekipa je dodatno priznana na lokaciji Mežica, do zaključka sanacije in obnove zaradi poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. V letu 2023 smo v dežurni ambulanti ZD Ravne oskrbeli 10.670 bolnikov, povprečno število obravnav čez dan je bilo 40 – 50, čez noč od 20:00 – 7:00 ure 20 – 30, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 60 – 80 in izjemoma tudi do 100. Za enkrat ne vemo, kako bodo oskrbljeni bolniki Mežiške doline med tednom čez dan, saj bomo v ZD Ravne, skladno z za enkrat veljavno uredbo, s 1. aprilom 2024 med tednom od 7.00 do 20.00 ure v “dežurni ambulanti” ukinili dejavnost in prerazporedili dve med. Sestri, ki sedaj delata v tej ambulanti čez dan. Skladno z uredbo, naj bi to dejavnost prevzel ZRCK. Informacije, da bo veljavna uredba spremenjena pred uveljavitvijo, nam za enkrat puščajo problematiko nujne medicinske pomoči za Mežiško dolino še odprto.”

V nadaljevanju je g. Pušnik še dodal: Pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki je bil sprejet 2015, žal ni izhajal iz organiziranja primarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in njegova realizacija ni bila osnovana na kadrovskih zmožnostih (ni urgentnih zdravnikov, pomanjkanje zdravnikov…), sama ideja o ločitvi urgentne dejavnosti od družinske medicine in pediatrije pa neracionalna (razen v večjih centrih, Ljubljana, Maribor, Celje, …). Tudi centralizacija dispečerskega sistema, ki je sicer primerna za večja mesta, odpira kar nekaj vprašanj na periferiji. Žal v Sloveniji dovolj vplivni posamezniki, z argumenti primerjav iz tujine, uspejo narediti spremembe v sistemu, ki pa so neracionalne in za večino Slovenije manj primerne. Osnova, da je racionalizacija edino centralizacija, odpira vprašanje slabšanja razmer na periferiji. In tehtanje prednosti in pomanjkljivosti žal ni dovolj poudarjeno. V zgornji Mežiški dolini se moramo tudi glede urgentne dejavnosti obrniti na zdravnice, ki delajo tam in zdravnice v Mežiški dolini, saj je čas do ukrepanja bistven element uspešnosti obravnave. Še tako dobro organizirana in popolnjena dejavnost urgentne medicine z daljšim časom dostopnosti ne prispeva bistveno k ugodni rešitvi.”

Direktorica Zdravstveno-reševalnega centra Koroška, Marijana Kašnik, je na vprašanje o govoricah glede ukinitve urgentnega centra odgovorila takole: Urgenca na Ravnah se ne ukinja, se pa spreminja. Na boljše ali slabše, bo pokazal čas. Kaj se bo z aprilom konkretno spremenilo za mobilne enote NMP na terenu? Urgentna ekipa s stalno prisotnim urgentnim zdravnikom na Ravnah t.i. ekipa reanimobila, se bo preoblikovala v dve enoti in sicer v mobilno enota nujnega reševalnega vozila brez zdravnika in vozilo urgentnega zdravnika. S tem se bo vsekakor povečala dostopnost mobilnih enot NMP brez zdravnika. Kako bo z odzivnostjo urgentnega zdravnika, pa je odvisno od delovnega sestanka, ki ga bomo imeli z MZ. Želimo in prizadevali si bomo, da je urgentnemu zdravniku v primeru nujne intervencije na terenu, omogočen takojšen izvoz, kot je bilo to do sedaj. Prisotnost in hiter dostop zdravnika na terenu je namreč bistvenega pomena predvsem v okoljih, ki so oddaljena od bolnišnic, ki pacientom nudijo dokončno oskrbo. Zgornja Mežiška dolina vsekakor spada med takšna območja, saj do Urgentnega centra Slovenj Gradec potrebujemo cca. uro, če pa je potreben prevoz v UKC Maribor ali npr. Splošno bolnišnico Celje, pa se ta čas občutno podaljša.”

Glede govoric o ukinitvi urgentnega centra se je na svojem Facebook profilu odzval tudi župan občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen, ki je govorice odločno zavrnil. Je pa dodal, da na Ravnah sicer niso dobili satelitskega urgentnega centra, zaradi odločitve ministrstva, a da se neprekinjena, 24-urna zdravstvena oskrba ohranja takšna, kot je. Zapisal je: Na Ravnah nismo dobili satelitskega urgentnega centra (SUC). Tako se je na žalost strokovno odločilo Ministrstvo za zdravje. Obenem zagotavljajo, da se neprekinjena (24/7) zdravstvena oskrba (ki ji rečemo pri nas urgenca in jo vsi dobro poznamo) ohranja takšna kot je bila do sedaj. Torej na Ravnah NIČ NE IZGUBIMO. Kljub temu smo zahtevali sestanek z ministrico za zdravje, da nam osebno to pojasni oz. potrdi (in tudi strokovno utemelji, zakaj ne moremo dobiti SUC-a). Tako zdravstveni dom in reševalni center, ki izvajata te storitve se s tem aktivno ukvarjata na strokovni ravni v delovnih skupinah ministrstva. V vsakem primeru zagotavljam, da na Ravnah glede “urgence” po domače NE BOMO PRISTALI NA NOBEN NAČIN, da se nam sedanje storitve poslabšajo.”

Urgentni center na Ravnah na Koroškem torej ostaja, govorice o ukinitvi pa so bile odločno zavrnjene. Potek zgodbe bomo spremljali še naprej in vas obveščali o razvoju dogodkov.

Dogodki

Za komentar o govorica glede ukinitve urgentnega centra na Ravnah na Koroškem, ki so v teh dneh razburile Korošice in Korošce, smo prosili mag. Stanislava Pušnika, direktorja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem in Marijano Kašnik, direktorico Zdravstveno-reševalnega centra Koroška.