FOTO: Sobota na Koroškem minila v znamenju čistilnih akcij

V večini krajev po Sloveniji so se v soboto številni prostovoljci priključili čistilnim akcijam. Množično so se povabilu odzvali tudi krajani Mežice, Radelj, Šentanela in Vuzenice. V soboto, 13. aprila, pa vabljeni na čistilno akcijo na Ravne.
sodelovalo 42 organizacij in kar 589 prostovoljcev.

V soboto, 6. aprila 2019, so po večini slovenskih krajev potekale spomladanske čistilne akcije. Tudi Korošci so se množično odzvali povabilom občin, krajevnih skupnosti in različnih društev, da bi s skupnimi močmi poskrbeli za lepo in čisto Koroško. Med udeleženci akcij so bili tudi poslanci, župani, svetniki in drugi krajani, ki si prizadevajo za bolj zdravo in čisto okolje.

Na splošno večina udeležencev sobotnih akcij meni, da je vsako leto manj smeti, kar je rezultat vseh prizadevanj, skozi katera se ekologi trudijo, da bi ljudje znali ceniti čisto okolje ter da bi jim bilo zanj tudi mar. Pozitivno pa na to vplivajo verjetno tudi številne čistilne akcije, ki jih je iz leta v leto več.

Foto: Domnika Karlatec

Ena od večjih čistilnih akcij na Koroškem je potekala v Radljah ob Dravi, kjer je v soboto na že 15. čistilni akciji, ki sta jo organizirala Javni zavod ŠKTM Radlje in Občina Radlje, sodelovalo 42 organizacij in kar 589 prostovoljcev. Ambasadorja vsakoletne čistilne akcije pa sta župan mag. Alan Bukovnik in Turistično društvo Radlje. Po zaključku čistilne akcije je v organizaciji TD Radlje pri Dvorcu Radlje potekala še tradicionalna zasaditev drevesa, letos so zasadili že devetnajsto drevo.

Foto: Alan Bukovnik

Številni so se udeležili tudi čistilne akcije v Vuzenici.

Foto: TIC Vuzenica

Čistilne akcije se je kot že vsa leta do zdaj udeležil tudi poslanec v DZ Jani Prednik, ki je ob tem povedal: »Vsako leto se že tradicionalno udeležujem čistilnih akcij. V preteklih letih sem s prostovoljci pobiral smeti v Mežici, Reka grabnu, Šentanelu … Tokrat sem se ponovno odpravil na Šentanel, saj je bila to tudi ena od mojih predvolilnih obljub. Lansko leto sem namreč na čistilni akciji na Šentanelu obljubil krajanom, da drugo leto spet pridem, ne glede na to, ali bom poslanec ali ne.«

Foto: Jani Prednik

Na Šentanelu se je tokratne akcije udeležilo približno 30 prostovoljcev, med njimi sta bila poleg Prednika tudi njegov poslanski kolega dr. Milan Brglez in prevaljski svetnik Aleksander Ristič, udeležence akcije pa je prišel pozdravit tudi župan dr. Matic Tasič.

Prednik je še razložil, da je od KS Šentanel prejel uradno vabilo za čistilno akcijo že takrat, ko še ni bil poslanec in tako je bilo tudi letos. Da se mu je na akciji pridružil Brglez, pa je šlo predvsem za naključje. »V parlamentu je pogovor nanesel na čistilno akcijo, beseda je dala besedo in tako se je Milan pripeljal z Vrhnike na Šentanel, da je nam pomagal očistiti koroški turistični kraj,” je še dodal Prednik in povedal, da je bilo tokrat manj smeti kot v preteklih letih, s čimer so se strinjali tudi ostali udeleženci akcije. Kot razlog pa navaja ekološko ozaveščenost ljudi in vsakoletni trud, da bi s čistilnimi akcijami poskrbeli za lepo in čisto okolje.

Foto: Jani Prednik

Pogovarjali smo se tudi z udeležencem čistilne akcije v Mežici, ki je zelo kritičen do vseh, ki onesnažujejo okolje na način, da puščajo ali odvržejo smeti kar v naravo. Naravovarstvenik, ki ne želi biti imenovan, je dejal: »Bilo bi potrebno poskrbeti, da se to v bodoče ne bi dogajalo. Danes smo udeleženci čistilne akcije na območju Rehta, na relaciji približno 200 m, med obema carinama, pobrali eno veliko vrečo smeti. Predvsem so bile med odpadki pločevinke piva in energijskih napitkov. Na razdalji cca 1 km pa smo zbrali za kar šest velikih vreč smeti.«

Foto: Ambrož Blatnik, Komunala Mežica

Kot pravi, je skoraj prepričan, da ve kdo so tisti, ki na tem območju puščajo smeti, za kršitelje oziroma onesnaževalce narave pa bi uvedel sankcije. »Skoraj zagotovo lahko trdim, da so to slovenski delavci, ki se dnevno vozijo na delo v Pliberk in Šmihel. Zato bom pristojnim tudi predlagal, da o tem obvestijo podjetja, ki zaposlujejo največ Slovencev, kot sta Bosch in Mahle. Prav bi bilo, da bi vodilni v teh podjetjih delavce opozorili z okrožnico, z opozorilom, da naj ne puščajo smeti. Če pa bi se to ponavljalo in bi pristojni organi ugotovili pri posamezniku kršitev, pa bi moral biti kršitev sankcioniran na strog način,« je kritičen naravovarstvenik, ki meni, da bi lahko bila najstrožja sankcija tudi odpoved delovnega razmerja, saj meni, da je na mejnem prehodu Reht vsako leto več smeti.

Foto: Matevž Peršak

Po njegovem mnenju so kritična tudi odlagališča, na katerih se najde veliko odvrženega gradbenega materiala in drugega kosovnega odpada, ki ga posamezniki na določeno lokacijo pripeljejo kar s kombijem. Naš sogovornik bo predlagal komunali in pristojnim, da postavijo table, da je prepovedano odlaganje smeti, s pripisom, da je območje pod video nadzorom, tudi če ne bi bilo. »Če bi že posameznik videl tablo, da je območje pod video nadzorom, si verjetno ne bi upal kar tako odvreči smeti v naravo. Za redarje pa tako vemo, da ne morejo nadzirati vsega in bi takšne kršitelje zelo težko dobili na delu,« še dodaja sogovornik, ki se bo, kot pravi, po svojih močeh potrudil, da bi kršiteljem preprečil nadaljnje onesnaževanje narave in okolja.

Čistilna akcija Turističnega društva Ravne na Koroškem bo v soboto, 13. aprila. Več o dogodku najdete TUKAJ.

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije