“Državljani se vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštne storitve”

Sindikat poštnih delavcev, eden od dveh reprezentativnih sindikatov zaposlenih na Pošti Slovenije, je v državni zbor vložil pobudo volivcem za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah. V sindikatu zatrjujejo, da so glede potrebnosti sprememb enotni vsi socialni partnerji v družbi, tudi uprava. Podpise bodo začeli zbirati 1. septembra.

Kot so zapisali v sindikatu, so se za ta korak odločili po večletnem opozarjanju na potrebo po spremembi poštnega zakona in po tistem, ko so se politični odločevalci v preteklih letih ob njegovi omembi in težavah povezanih z veljavnim zakonom delali gluhe.

“Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji izvajanja javne storitve ne nadomestijo ustrezno, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic. Tega jim ne moremo zameriti, saj jih večina ne pozna evropske zakonodaje na področju poštnega sistema in zato zmotno menijo, da se je poštni trg popolnoma liberaliziral, a se ni,” meni sindikat in dodaja, da odločevalci odgovornost prenašajo na SDH in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Kot poudarjajo v SPD, lahko lastnik na prostem trgu v svojem podjetju samostojno odloča o cenah, poslovalnicah, rokih dobave in podobno. Njihovi konkurentje, tako na področju pisem kot paketov in časopisov, svoje dejavnosti najraje opravljajo v mestnih središčih, oddaljene vasi pa prepustijo pošti, saj se jim tam ne splača biti prisotni.

Pošta Slovenije pa mora, opozarjajo, kot izvajalec javne storitve, za isto ceno in pod istimi pogoji pošiljke raznašati v vse hiše in podjetja v Sloveniji, saj ji tako veleva evropska zakonodaja. Prav zato, ker država od izvajalca javne storitve zahteva tudi izvajanje nekomercialnih opravil, evropska zakonodaja državam hkrati omogoča, da svoja podjetja subvencionirajo v tistem delu, kjer pri raznosu klasičnih pisem v nekomercialnem delu nastaja strošek večji od prihodka.

Na tem področju pa po mnenju sindikata nastanejo težave, saj številne politične stranke v javnosti razlagajo, da je Pošta Slovenije “zgrešila poslanstvo” in zato krivijo vodstvo podjetja, ob tem pa ne uvidijo, da je izvajanje tržnih storitev pošte tisto, s čimer ta zgolj nadomešča stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju nekomercialnih storitev, čeprav bi morala te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva.

Državljani se po njihovem vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštne storitve, oboje pa je neizogibno tudi v prihodnje, v kolikor ne pride do spremembe zakona.

“Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država zgrešila poslanstvo pri upravljanju svojega podjetja, takega mnenja pa smo tudi zaposleni na Pošti Slovenije,” še dodajajo v Sindikatu poštnih delavcev, kjer so se zato odločili, da vse posameznike in skupine povežejo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljejo jasno sporočilo.

Kot je za STA še pojasnil pooblaščenec sindikata Saša Gržinič, bodo z zbiranjem podpisov pričeli 1. septembra, zbiranje pa bo potekalo do 30. oktobra. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je že sprožil postopek, potem ko je bilo ugotovljeno, da je bila pobuda podana v skladu z zakonom. Predlog zakona lahko državnemu zboru predloži najmanj 5000 volivcev.

Glede na to, da je že na Pošti Slovenije zaposlenih skoraj dovolj ljudi, v sindikatu pričakujejo, da jim bo potrebne podpise uspelo zbrati, a se bodo zaradi aktualnih razmer v zvezi s pandemijo, ki bi lahko omejevale njihove aktivnosti, še sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za javno upravo.

Evropska direktiva, ki ureja poštno zakonodajo, določa obvezo povračila stroškov univerzalne poštne storitve, ki jih država lahko krije iz javnih sredstev ali iz kompenzacijskega sklada. Zakonodajalec se je v Sloveniji odločil za drugo možnost in oblikovanje ter upravljanje slednjega naložil Akosu, a sklad doslej sploh še ni bil ustanovljen.

Predlagatelji sprememb sicer menijo, da takšna rešitev povrnitve morebitnega neto stroška izvajalcu univerzalne poštne storitve nikakor ni primerna. Kot poudarjajo, je primerna kvečjemu za članice EU, kjer na nacionalnem trgu deluje več izvajalcev.

Za Slovenijo takšna rešitev pomeni, da bo praktično celotno breme financiranja kompenzacijskega sklada odpadlo prav na edino izvajalko univerzalne poštne storitve v državi, zato predlagajo spremembo zakonodaje v smeri, da bi stroške za izvajanje teh storitev krili iz državnega proračuna.

Sindikat poštnih delavcev je Pošto Slovenije 24. 8. 2020 seznanil s pobudo volivcem za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah, ki jo je podal v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Gre za samostojno odločitev in pobudo sindikata.

Kot so za STA pojasnili v upravi Pošte Slovenije, je znano, da si za nujno potrebne spremembe zakona o poštnih storitvah prizadevajo že od leta 2013, zato se z vsebino predloga sprememb strinjajo.

Ob tem so poudarili, da je Sindikat poštnih delavcev že v času lanske stavke nakazal, da ga zanima širši okvir delovanja poštnega sistema ter tako tudi utemeljeval svoja pričakovanja in zahteve.

“Pobuda ima močno socialno noto, tako v skrbi za prebivalstvo skozi lažje ohranjanje in vzdrževanje poštnega omrežja po celotni Sloveniji, še zlasti na podeželju, kot tudi v ohranjanju delovnih mest v Pošti Slovenije,” so še dodali v upravi omenjene državne družbe.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila