Dravske elektrarne letos s tretjo najboljšo proizvodnjo v zgodovini

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, bo letošnje leto zaključila s tretjo največjo proizvodnjo električne energije v zgodovini družbe, in sicer približno 3.150 GWh oziroma skoraj 19 odstotkov nad planom.
elektrika
Fotografija je simbolična.

Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej je ob tem povedal: “Zaključujemo enega najbolj nenavadnih letih, ki nam je vsem skupaj marsikaj vzelo, a smo po drugi strani bogatejši za nove izkušnje in spoznanja. Ugodna hidrologija in vremenski pogoji, predvsem pa visoka pripravljenost naših proizvodnih objektov so omogočili, da bomo v letošnjem letu proizvedli približno 3.150 GWh električne energije, kar je tretja največja proizvodnja v sedemdesetletni zgodovini družbe. Zasluga za odlično pripravljenost hidroelektrarn gre sodelavcem, ki so, ne glede na korona krizo in z njo sprejetimi ukrepi, ves čas opravljali tekoča in nujna vzdrževalna dela, saj smo se zavedali, da smo, v teh časih še posebej, ena ključnih dejavnosti za funkcioniranje družbe kot celote.

Ob tem so dodali, da njihovo delo ne zajema le vzdrževanja obstoječih proizvodnih enot, temveč tudi razvoj novih elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se osredotočamo na vetrno, sončno in geotermalno energijo ter hranilnike električne energije. “Vse s ciljem, da sledimo usmeritvam države, ki se je zavezala k dvigu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.”

V načrtu imajo postavitev skupno trinajstih vetrnih agregatov na treh različnih lokacijah severovzhodne Slovenije, postavitev 30 MW sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Precej se zanašajo tudi na možnost postavitve geotermalnih elektrarn, potem ko je letos izdelana vseobsegajočo karta pokazala potencial globoke geotermije.

Ugotovili smo, da bi termični potencial in struktura globokih poroznih plasti na nekaterih lokacijah lahko bila primerna za proizvodnjo električne energije. Za manjše proizvodne naprave je možno tudi izkoriščanje tako imenovanih globokih suhih vrtin z geo-sondami. Opuščene plinsko/naftne vrtine predstavljajo dodatni potencial za proizvodnjo električne energije,” dodajajo.

Preberi še:  "V Sloveniji smo babice premalo vključene v preventivno dejavnost v času nosečnosti, čeprav nam je to zakonsko omogočeno"

Med razvojnimi projekti družbe so tudi hranilniki električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje, še vedno pa verjamemo tudi v izgradnjo črpalne elektrarne Kozjak, ko bo ekonomika dopuščala in jo bo elektroenergetski sistem potreboval. “Če namreč zgradimo samo del od, na nivoju države načrtovanih tri tisoč megavatov sončnih elektrarn, bomo potrebovali zelo velik vir za hrambo električne energije.”

Za projekt črpalne elektrarne je dobrodošel tudi nov daljnovod Cirkovce-Pince, ki bo Slovenijo še dodatno povezal s srednjeevropskim prostorom, kjer lahko najdemo potencialne partnerje, ki potrebujejo hranilnike, njihove države pa nimajo takšnih potencialov.

Nenazadnje, pa še dodajajo, da glede na to, da je reka Drava energetsko izkoriščena, nadaljujejo s postavitvijo malih hidroelektrarn na njenih pritokih in drugih primernih manjših vodotokih.

Našteti razvojni projekti jih, ob tekočem delu, upravičeno navdajajo z veseljem in upanjem, da jim bodo razmere prihodnje leto omogočale, da 70 let delovanja družbe Dravske elektrarne Maribor primerno slavnostno obeležijo. “Predvsem pa z željo, da bo prišlo do realizacije omenjenih projektov, ki bodo omogočili, da našim zanamcem glede energetske neodvisnosti zagotovimo vsaj toliko, kot so naši dedje in očetje nam.”

VIR: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.

Več iz istega kraja

Več iz istega kraja

prijavi se

prijavi se v svoj račun