V sklopu že 65. Gostinsko turističnega zbora, ki je te dni potekal v Hotelu Bernardin v Portorožu, so dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, Amadej Potočnik iz Slovenj Gradca, Grega Vaukan iz Podgorja in Lovro Bobek iz Kotelj, pod mentorstvom profesorice Bernarde Klančnik in Suzane Planšak, postali državni prvaki v kuhanju.
Gostinsko turistični zbor je praznik slovenskega gostinstva in turizma. Vsako leto postreže z več kot 30 tekmovanji, ki se izkažejo kot prava kulinarična poezija in umetnina. Zaposleni v gostinstvu in turizmu na tekmovanjih pokažejo vse svoje spretnosti in dodano vrednost. Vsako leto znova tako ponesejo kvaliteto ponudbe in storitev v turizmu na višji nivo.
Magic Box, kategorija, v kateri so se pomerili tudi dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, je tudi eno izmed tistih tekmovanj, ki so med najbolj atraktivnimi in ustvarijo pravi šov. Tekmovalci imajo namreč za pripravo jedi samo 65 minut časa: 10 minut za sestavo recepture, 5 minut za pripravo delovnega mesta, 40 minut za pripravo in izdajo jedi ter 10 minut za pospravljanje in čiščenje tekmovalnega mesta. Še bolj pa tekmovanje popestri pravilo, da tekmovalci dobijo sestavine za jedi tik pred začetkom kuhanja in praktično nimajo časa za predpripravo. V jed so morali tekmovalci vključiti štiri osnovna živila, ki so bila podana na tekmovalnem prostoru in so predstavljala 55 odstotkov krožnika. Vsa ostala živila so jim bila na voljo na tekmovalnem prostoru v obliki tržnice.
Tekmovalci na tekmovanjih, v kategoriji kuharstvo, vsako leto s svojim znanjem pričarajo prave kulinarične pravljice, najokusnejšo in najlepšo pravljico so tokrat pričarali ravno Korošci, ki so pripravili slikovit in kreativen krožnik z mesno rulado, nadevano s špinačo, ajdovo kašo z orehi in figami, gratiniranimi šampinjoni, pomarančno omako, jabolčnim čatnijem, korenčkovim pirejem, ocvrto šalotko in kuhano hruško v teranu. Med ocenjevalno žirijo pa je bila tudi znana sodnica iz oddaje Masterchef Slovenija, Alma Rekić.
In kaj so tekmovanju povedali člani zmagovalne ekipe?
Amadej Potočnik: »Kot članu ekipe mi zmaga pomeni veliko, mislim, da je ta zmaga pokazatelj naših zahtevnih treningov in truda, ki smo ga z ekipo vložili v to tekmovanje. Hkrati mi je to odličje tudi velika motivacija za nadaljnje delo in učenje vedno novih stvari, predvsem glede kulinarike. Moja želja za prihodnost je, da bi se zaposlil v restavraciji na visokem nivoju ali mogoče celo odprl svojo. Na samo tekmovanje smo se z ekipo pripravljali več tednov, kdaj tudi med vikendi. Do treningov sem oziroma smo imeli zelo resen pristop, vendar smo se hkrati tudi zelo zabavali. Potekali so tako, da nam je mentorica oziroma profesorica pripravila sestavine, mi pa smo iz teh sestavin pripravili krožnik.«
Lovro Bobek: »Najtežji del tekmovanja je bila priprava mise en place-a in dostava živil s tržnice na tekmovalni oder. Kaj je bilo najlažje? Osebno bi rekel, da nič, da je bil celoten postopek tekmovanja dokaj težek, ampak mi smo bili kot ekipa zelo dobro pripravljeni in organizirani. Želim si delati in se izobraževati v tujini, interesira me predvsem skandinavski način kuhanja, ki je dokaj nov in ne poznan. Kuham rad vse, najraje pa pripravljam Wellington pečenko ali ribe (ribji brodet).«
Grega Vaukan: »Da smo letos zmagali, je samo dodatna potrditev, da naša šola dela dobro in da se lahko primerja z večjimi šolami, kot so šole v Ljubljani in Mariboru. V prihodnje si želim, da bi bila Koroška na svetovnem zemljevidu kulinarike in da bi se vedno več mladih odločilo za ta poklic. Sam z veseljem delam, že dobra tri leta, v Gostilni Murko, kjer me ves čas podpirajo in mi stojijo ob strani. Predlagali so mi tudi, kaj bi lahko na krožniku spremenil, skratka bili so moji najzvestejši navijači in so verjeli v to, da smo se kot ekipa sposobni domov vrniti z zlato medaljo. Za katero upam, da ni zadnja. Po končani šoli si želim, da bi čim več prakse in izkušenj pridobil z delom v tujini, v državah kot sta Švica in Francija. Da bi se v domovino vrnil z novimi znanji ter odprl svojo restavracijo. Na samem tekmovanju je bilo najtežje čakati na podelitev, saj so imele vse šole zelo lepe krožnike.«
