Za razliko od julijskega vetroloma so obilne padavine v začetku avgusta večje poškodbe povzročile na gozdnih prometnicah kot na gozdnih sestojih. Največ poškodb je v severnem delu Slovenije v porečjih rek Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore in Mure, so zapisali na zavodu.
Približno tretjina poškodovanih gozdnih cest odpira dostop do posameznih kmetij, zaselkov in turističnih objektov, predvsem na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Gorenjske.
“Glavne poškodbe na gozdnih cestah so zaradi rekordnih padavin predvsem naplavine, plazovi in usadi, poškodovani so mostovi, podporni zidovi in prepusti. Še vedno je več gozdnih cest neprevoznih tudi na območjih julijskih vetrolomov,” so nanizali na zavodu in poudarili, da takšne škode na gozdnih cestah države še ni bilo.
Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah, po podatkih zavoda znaša okoli 50 milijonov evrov.
Na zavodu jih skrbi, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo v gozdovih.
Popis škode v gozdovih izvaja zavod po uradni dolžnosti, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode. Kot so dodali, lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda.
Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je zavod že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove in o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.
Tudi škodo na gozdnih cestah zavod ocenjuje po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. “Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest,” so sklenili sporočilo.
