Na Območni enoti Celje NIJZ in v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout poudarjajo, da mladi potrebujejo starševsko podporo in prave informacije. Znanje jim bo v pomoč pri prepoznavanju neresnične in zavajajoče vsebine na spletu ter pri razumevanju različnih oblik spletnih tveganj – vse z namenom, da bi se lahko ustrezno zaščitili.
“Velik del komunikacije odraščajočih mladostnikov poteka preko družbenih omrežij in aplikacij za hitro sporočanje, ki omogočajo visoko stopnjo anonimnosti in s tem večjo možnost nasilnih dejanj in objave škodljivih vsebin. Po podatkih zadnje raziskave HBSC iz leta 2020 je bilo 12,7 % mladostnikov žrtev spletnega trpinčenja vsaj enkrat v preteklih nekaj mesecih. Podoben odstotek je pokazala tudi predhodna raziskava HBSC iz leta 2018, kar pomeni, da je žrtev spletnega trpinčenja vsak osmi mladostnik.” pojasnjuje Anja Strmšek, zdravnica iz Območne enote Celje NIJZ.
V prvih nacionalnih priporočilih za uporabo zaslonov so med neprimernimi, nezakonitimi in zavajajočimi spletnimi vsebinami kot posebej problematični izpostavljeni t.i. ‘deep fakes’. Gre za preoblikovane videoposnetke, ki lahko združijo obraz ene osebe in telo druge osebe oziroma priredijo njen govor. Otroci in mladostniki lahko preko tovrstnih zlorab postanejo žrtve nadlegovanja. To pa je le ena izmed oblik spletnega trpinčenja in širjenja neresničnih, zlonamernih vsebin.
Mladi naj v primeru, če na spletu postanejo žrtve nadlegovanja ali izsiljevanja sledijo Pravilu petih korakov, ki ga priporočajo v Centru Logout:
-shranijo dokaze, na primer naredijo zaslonsko sliko oziroma »screenshot«,
-osebi pa naj ne odgovarjajo in
-naj jo blokirajo
-sledi prijava neprimerne vsebine (možnost Report), na podlagi katere lahko moderatorji družbenih omrežij neprimerno vsebino odstranijo
-čim prej naj o svoji izkušnji spregovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo.
Več opozoril in priporočil za varno in sproščeno spletno izkušnjo ter vsebin o spletnih aktivnostih lahko tako mladostniki kot starši preberejo na prenovljenem spletišču za mlade To sem jaz na naslednji povezavi.
Dobro je, da se kot starši zavedamo, da je v obdobju odraščanja iskanje in oblikovanje lastne identitete ključna razvojna naloga, ki jo mladostniki opravljajo skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. »Danes vzorniki niso več le zvezdniki iz tujine, temveč stopajo v ospredje običajni ljudje, ki so na svojih profilih uspeli pridobiti dovolj podpornikov in sledilcev ter na ta način prejeli neformalni naziv spletni vplivneži – morda so bolj poznani kot ‘influencerji’. Njihove objave so običajno močno olepšane in se poskušajo približati lepotnim trendom družbenih omrežij, ki so idealizirani. Naši mladostniki torej spoznavajo idealizirano podobo o svetu, točno v obdobju, ko se sprašujejo, kdo so in kaj je v njihovem svetu vredno,« je dejal Tilen Hočevar, strokovnjak iz Centra Logout Celje, in še poudaril: »Mnogi posamezniki z objavo na spletu dobijo potrditev o svojih močeh, lepotah, poznanstvih, imetjih … a ključ do oblikovanja samopodobe leži v pozabljenem delu enačbe – posameznik mora biti namreč najprej prepoznan in sprejet v svojih nemočeh ali šibkostih. Šele s tem dobi otrok ali mladostnik prepotrebno varnost in stabilnost – nujna pogoja za ‘biti to, kar v resnici sem’, za varno odkrivanje in raziskovanja sveta ter razvijanje svojih potencialov. Škodljive posledice objavljanja obdelanih fotografij se izrazijo skozi vplive na mladostnikovo duševno in telesno zdravje, skozi slabšo samopodobo, tesnobo, depresijo, pomanjkanje spanja, nerealno doživljanje sveta in ljudi, življenjskih stilov ter nerealna pričakovanja do sebe. Vse našteto lahko v skrajnem primeru vodi v samomorilne misli ali celo samomorilno vedenje.«
Mladi lahko zmanjšajo negativni vpliv družbenih omrežij, tako da:
- prenehajo slediti osebam, za katere opažajo, da jih njihove objave spravljajo v slabo voljo ali povzročajo dvome o sebi;
- spremljajo le vplivneže, ki so večinoma pozitivni in realni, delijo kdaj tudi kakšne manj lepe trenutke in zgodbe, sprejemajo različnost in drugačnost;
- sledijo profilom, ki so informativni in izobraževalni;
- si nastavijo opomnik na družbenem omrežju (npr. na 30 min), ter si na ta način postavijo dnevno omejitev uporabe;
- upoštevajo digitalni post in se občasno – na primer na izbrani dan v tednu – odklopijo od družbenih omrežij
- krepijo svojo pozitivno samopodobo – prepoznavajo stvari, ki so jim všeč na njih samih, prepoznavajo svoja močna področja in lastnosti, na katere so pri sebi ponosni in so zanje hvaležni;
- se zavedajo, da vrednost posameznika ni merjena v številu všečkov ali sledilcev na družbenih omrežjih in da so mnoge fotografije na družbenih omrežjih obdelane s programi ali različnimi filtri;
- se o občutkih, ki jih doživljajo med uporabo družbenih omrežij, pogovarjajo s starši, prijatelji in drugimi zaupanja vrednimi ljudmi.
Za vas so pripravili video, ki še enkrat povdarja, kaj storiti, če pride do spletnega trpinčenja. Ogledate si ga lahko TUKAJ.
