Čakš Jagrova: Največji delež okužb najverjetneje izvira z delovnih mest

Po analizi NIJZ je delovno mesto tisto, ki najverjetneje doprinese največji delež okužb z novim koronavirusom. Kot najverjetnejši vir okužbe z novim koronavirusom je delovno mesto navedla četrtina od skupno 10.205 ljudi, ki so jih anketirali. Le nekoliko manjši je delež tistih, ki ne vedo povedati, kje bi se lahko okužili.
mask-4991841_1920

Ugotovitve analize, ki zajema obdobje med 16. in 22. novembrom, je na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnih razmerah zaradi covida-19 predstavila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager.

Kot je pojasnila, je visok tudi delež tistih, ki so se okužili v družini oz. v skupnem gospodinjstvu. Ta presega 20 odstotkov. V domovih starejših občanov in socialnovarstvenih zavodih pa se je najverjetneje okužilo 15 odstotkov. So pa v njihovih anketah kljub ukrepom o omejitvah zbiranja nekateri priznali tudi, da so se najverjetneje okužili na zasebnih druženjih.

Prav tako jim ljudje velikokrat povedo, da se zaščitni ukrepi ne izvajajo tako, kot bi želeli. Veliko je po njenih besedah podatkov, da so lahko vir okužbe kratki odmori in čas za malico, ko se ljudje sprostijo in manj upoštevajo preventivne ukrepe, kot je vzdrževanje razdalje, nošenje mask, razkuževanje.

Izjemno pomembno je tudi prezračevanje delovnih prostorov, da ljudje ne hodijo bolni na delo in da delajo od doma tam, kje delovni proces to dovoljuje, je poudarila Čakš Jagrova.

Kot je dejala, je sicer izjemno težko dokončno potrditi, kje je bil vir okužbe oz. kje se je nekdo okužil. Njihovi podatki temeljijo na odgovorih vprašanih, sama ocenjuje, da večina pove po resnici, kar nakazuje tudi dejstvo, da je vendarle določen odstotek ljudi priznal, da so se družili.

Na vprašanje, ali bodo glede na te podatke vladi predlagali sprejetje kakšnih ukrepov, pa je dejala, da je to stvar širše interdisciplinarne skupine, ki pa se odloča na osnovi številnih dejavnikov.

Sicer pa je po besedah Čakš Jagrove v teh dneh v Sloveniji krepko čez 20.000 aktivnih primerov okužbe. Plato iz prejšnjega tedna še vztraja, delež pozitivih testov je dnevno, z nekaj nihanji navzdol ali navzgor, v povprečju 26-odstoten. Visoke številke je mogoče po njenih besedah pripisati tudi temu, da ljudje, kot jim povedo pri anketiranju, s testiranjem ne čakajo in se nanj odpravijo bistveno prej, na samo testiranje in podatke pa tudi ne čakajo dlje časa.

Z izjemo osrednjeslovenske in gorenjske regije je porast števila okuženih v vseh ostalih regijah, še vedno tudi v pomurski, prav tako ponovno raste število okuženih na Koroškem. Največji delež okuženih pa je v delovni populaciji med 45 in 54 letom starosti in med starejšimi v domovih za starejše.

Število pozitivnih primerov v domovih za starejše se po njenih navedbah intenzivno povečuje približno od 4. oktobra. V zadnjem tednu je število aktivnih okužb precej stabilno, pri oskrbovancih je pri približno 2600, med zaposlenimi pri 900.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.