Epidemiološke okoliščine so močno zaznamovale tudi obratovanje turističnih kmetij, ki so jih lani prav zaradi novih okoliščin in možnosti koriščenja turističnih bonov domala na novo odkrili slovenski gostje. Ti so iskali odmik od množično obiskanih lokacij in stik z naravo.
Združenje turističnih kmetij: Tempo je bil neživljenjski
“V obdobju odprtja gostinske dejavnosti, od maja do sredine oktobra 2020, so turistične kmetije z nastanitvijo delale na polno, tempo je bil res neživljenjski,” so lanske razmere za STA opisali v Združenju turističnih kmetij Slovenije.
Povsem drugačna slika je bila pri izletniških kmetijah, vinotočih in osmicah. Poletna sezona je namreč za te kmetije mrtva sezona. V času zanje glavne sezone od oktobra do decembra pa je bila gostinska dejavnost ponovno zaprta in to traja še danes. Upad prihodkov na teh kmetijah je tudi do 90 odstotkov, so opozorili v združenju.
Medtem ko uradni statistični podatki kažejo, da so lani med vsemi turističnimi ponudniki pri nas le turistične kmetije z nastanitvami ohranile število nočitev iz leta 2019, pa analiza združenja glede lanskega prometa iz turistične dejavnosti na kmetijah kaže na upad čistih prihodkov glede na leto 2019.
Po zbranih in analiziranih podatkih združenja so kmetije brez nastanitev imele lani v povprečju 53,2-odstotni upad prihodkov iz turistične dejavnosti glede na leto prej, kmetije z nastanitvijo pa v povprečju 33,2-odstotnega.
Breda Gnamuš Dušak s kmetije Ravnjak: Kmetijsko ministrstvo je pozabilo na nas
“Bilo je noro leto, takšno, ki bi si ga sicer lahko tudi želeli, a nismo bili pripravljeni na to. Nismo imeli zadosti delovne sile, časa za počitek sploh ni bilo,” je za STA dejala Breda Gnamuš Dušak s koroške Turistične kmetije Ravnjak, ki leži pod Uršljo goro.
Gnamuš Dušakova letos pričakuje podobne razmere kot lani, so pa nanje bolje pripravljeni. Gospodarica predvsem zdaj ve, kje bo poiskala pomoč, če jo bo potrebovala, je dejala. Za poletje imajo tudi že veliko rezervacij, lanske izkušnje pa so po njenih besedah pokazale tudi, da je Koroška močno pridobila na prepoznavnosti.
Je pa razočarana nad odnosom države do turističnih kmetij. Lansko pomlad so ob zaprtju koristili mesečni temeljni dohodek, a ga bodo morali vrniti, ker upad njihovih prihodkov ni bil tako velik, kot je bilo merilo.
Izračun finančnega nadomestila, do katerega so upravičeni po pred kratkim sprejetem odloku, pa je po besedah Gnamuš Dušakove pokazal, da bodo na kmetiji s tremi zaposlenimi za štiri mesece od oktobra do vključno januarja prejeli skupno 1500 evrov pomoči države. “Katastrofa. Kmetijsko ministrstvo je pozabilo na nas,” je ocenila. Medtem so vse, kar so lani zaslužili, namenili za fiksne stroške, za morebitna vlaganja je zmanjkalo sredstev.
Po ocenah združenja se finančna slika turističnih kmetij slabša
Tudi v združenju izpostavljajo, da je zaradi dolgotrajnega zaprtja finančna slika turističnih kmetij vedno slabša. “Vse, kar so zaslužili s trdim delom lansko poletje, so porabili za stroške in vzdrževanje kmetij in lastno preživetje. Zelo smo zaskrbljeni. Nekatere kmetije imajo tudi investicije in kredite,” opozarjajo v združenju in navajajo, da je bilo pomoči države zelo malo, ter da so bile kmetije prikrajšane tudi za delno povračilo fiksnih stroškov.
Bojan Firbas z domačije Firbas: Ne vemo, koliko naj posadimo, kaj z zalogami, kdaj bomo odprti
Razočaran na odnosom države do turističnih kmetij je tudi Bojan Firbas z domačije Firbas iz Cerkvenjaka. Povedal je, da imajo zaradi večmesečnega zaprtja velik izpad prihodkov, da doslej do pomoči države niso bili upravičeni, ter da razmišljajo celo o možnostih preusmeritve, nekatere turistične kmetije pa celo o zaprtju.
“Kot kaže zdaj, bi bilo lani celo bolje, da ne bi sprejemali turističnih bonov in ne bi nič delali, pa bi dobili nekaj pomoči od države. Zdaj pa smo kaznovani, da smo delali kot norci, saj je bilo leto zelo zahtevno, v zelo kratkem času smo morali ustvariti toliko, kot sicer ustvarimo v celem letu,” je dejal Firbas in izrazil upanje, da bo država kaj pomagala.
Medtem se negotovost nadaljuje. Trenutno se ubadajo s tem, koliko posejati in posaditi pridelkov za letošnjo sezono, kaj narediti z neprodanimi zalogami, prav tako ne vedo, kdaj bodo letos lahko odprti.
Tudi Združenje turističnih kmetij Slovenije skrbi negotovost. “Turistične kmetije upajo, da se bodo lahko odprle vsaj do prvomajskih praznikov. Velikonočni prazniki so že odpisani,” so še navedli.
Podatki združenja sicer kažejo, da so bile lani najbolje obiskane turistične kmetije v Beli krajini, pomurski, podravski in goriški regiji ter na Krasu, manj na Gorenjskem.
Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev je v Sloveniji vseh nastanitvenih kmetij 498, številno stalnih ležišč pa je 5016. Največ kmetij z nastanitvijo je v savinjski, gorenjski, podravski in goriški regiji.
piše Vesna Pušnik Brezovnik
